Slovenski knjižni sejem, 23.–27. 11. 2016
Knjiga je kot voda
Za začetek poslanica o branju in knjigah ambasadorja Cicifesta Nika Grafenauerja: »Knjiga je kot voda, zmeraj si utre pot. To je rek znamenitega ruskega pisatelja in misleca Leva Nikolajeviča Tolstoja, ki me večkrat spremlja, tudi kadar se podam med otroke in skušam kaj povedati o lastnih knjigah. Začne se to, seveda, že v otroštvu, ko ta voda prodira v nas po kapljicah. Najprej v ličnih slikanicah in drobnih knjižicah, ki so bogato oprem ljene z ilustracijami. Spomin na prve slikanice in doživetja z njimi se z vso svežino obdrži do konca naših dni. S tem izkustvom, ki seveda ni bilo tako obsežno in izostreno, kot je danes, sem pri enaindvajsetih letih napisal pesmico o Pedenjpedu z naslovom Učenjak, v kateri se prva kitica glasi takole:
Pedenjped rad prelistava
kupe vseh mogočih knjig.
Glasno bere, prikimava,
vsem nazorom brez razlik.
To je bila domislica, ki je zmeraj veljavna. Kaj sem hotel s temi verzi povedati? To, da iz naših najzgodnejših doživetij s knjigo odganja tudi naša privrženost k branju kot tisti ganljivi izkušnji, v kateri se včasih utopimo, nato pa spet splavamo na površje, da zajamemo sapo za nov potop.«
Na sejmu se bo odvilo 284 dogodkov. Med drugim:
Schwentnerjeva nagrada 2016
Lojze Gostiša
»Gostiša deluje tako, da naredi vse sam, od začetka do konca. Razišče opus nekega avtorja, o njem napiše knjigo, jo sam oblikuje in nadzira tisk, sam zbere potrebna sredstva in poskrbi za distribucijo; če gre za slikarja, postavi tudi razstavo in ob njej izda monografijo.« Tako je o umetnostnem zgodovinarju dr. Lojzetu Gostiši leta 2013, ob njegovi devetdesetletnici, za Žirovske stopinje zapisal žirovski rojak Miha Naglič. Žirovci so Gostišo februarja 2009 počastili s priznanjem Občine Žiri, isto leto mu je Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo podelilo nagrado Izidorja Cankarja »za raziskovalno in organizacijsko delo na umetnostnozgodovinskem področju«, januarja 2010 ga je predsednik republike »za velik prispevek pri ohran janju slovenske kulturne dediščine« odlikoval z redom za zasluge, maja istega leta pa je iz rok ljubljanskega župana prejel nagrado mesta Ljubljana.
Lojze Gostiša se je rodil 7. junija 1923 v Žireh. Leta 1956 je začel študirati umetnostno zgodovino na ljubljanski Filozofski fakulteti in se nato popolnoma predal raziskovalnemu delu, v katerega središču sta bila zlasti arhitekt Jože Plečnik ter slikar in grafik France Mihelič. Miheličevo delo je spremljal od prve retrospektive na Ptuju leta 1969 in monografije v treh knjigah, ki je izhajala pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v letih 1994– 1999, do doktorata leta 2007 – pri 84 letih! – z disertacijo Izvirnost konstitutivnih prvin Miheličeve fantastike.
Leta 1989, ob tristoti obletnici izdaje Slave vojvodine Kranjske, se je Gos tiša posvetil raziskovanju Janeza Vajkarda Valvasorja. Idejno in oblikovno je zasnoval razstavo v Narodni galeriji ter v sodelovanju z Brankom Rei spom uredil in oblikoval katalog. Bil je pobudnik ustanovitve Valvasorjevega odbora pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, ki ga od leta 2001 poznamo kot Fundacijo Janez Vajkard Valvasor, in tako postavil temelje za znanstvenokritično izdajanje Valvasorjevih del. Leta 1993 je pripravil faksimilirano izdajo polihistorjeve Velike grbovne knjige s spremno študijo, dve leti pozneje je v sodelovanju z Metropolitansko knjižnico v Zagrebu uredil katalog njegove knjižnice Bibliotheca Valvasoriana, leta 2001 pa knjigo skic za Topografijo Vojvodine Kranjske. Vrhunec njegovega raziskovalnega in založniškega dela pa predstavlja faksimilirana izdaja vseh 17 volumnov Valvasorjeve grafične zbirke Iconotheca Valvasoriana, ki jo hrani zagrebška Metropolitanska knjižnica, v letih 2004– 2009. Gostiša je ta izjem no zahtevni, več let trajajoči projekt izpeljal sam, tako uredniško in tehnično kakor organizacijsko in finančno – česa primerljivega ni mogoče najti niti v svetovnem merilu.
Podobo izjemno strokovnega, prizadevnega, vztrajnega in odgovornega založnika, urednika in znanstvenika pa zaokrožujejo še številni drugi prvovrstni in zahtevni reprinti v bibliofilskem standardu z izjemno kulturnozgodovinsko težo.
Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev Slovenije podeljuje dr. Lojzetu Gostiši Schwentnerjevo nagrado, priznanje za pomemben pris pevek k razvoju slovenskega založništva in knjigotrštva.
Knjigoraj z OŠ Valentina Vodnika
Na seznamu šolskih potrebščin, ki so ga dobili lanski četrtošolci, je pisalo, da morajo prinesti še dodatni zvezek. Nato je vsak izmed njih dobil temo, knjigi izbral naslov in začel pisati vanjo ter jo opremil z ilustracijami. Tako so zvezki različnih velikosti dobili platnice, ki spominjajo na prave knjižne izdaje.
Sodelujoče odlikuje izjemno nagnjenje do pisanja ter izjemen odnos do jezika. Projekt, ki si ga je zamislila učiteljica Andrea Knežević, nadaljuje pa ga Tatjana Furjan, ima več prednosti: »Pri tem morajo brati, prisiljeni so čitljivo pisati, da znajo tudi sošolci prebrati za njimi, in usvojijo različne zvrsti besedil.« To pa še ni vse. Ustanovili so svojo založbo Knjigoraj. Sodelovali bodo na knjižnem sejmu s svojo stojnico v preddverju Gallusove dvorane. Sodelovali bodo tudi na otvoritvi in nam povedali, da se danes da ustanoviti založbo, če imaš rad knjige.
Knjiga leta – velika nagrada Slovenskega knjižnega sejma 2016
Že tretje leto zapored na Slovenskem knjižnem sejmu podeljujemo nagrado knjiga leta – velika nagrada Slovenskega knjižnega sejma 2016. Knjigo izberejo obiskovalci, ki na sejmu oddajo svoj glas knjigi, ki jih je najbolj navdušila.
Strokovna žirija v zasedbi Stojan Pelko, predsednik, Irena Štaudohar, Domen Fras, Riko Rižnar, Vlasta Vičič je iz seznama novih knjižnih izdaj, ki so izšle med obema sejmoma (1. 10. 2015 in 1. 10. 2016), pripravila listo petih nominiranih del, ki vključujejo knjige ne glede na njihov žanr (učbeniki so izvzeti).
Končna odločitev o zmagovalki je v rokah obiskovalcev Slovenskega knjižnega sejma, ki izbirajo z glasovnico, oddano na sejmu. Velika nagrada SKS sprejema dvojnost knjižne forme: tiskano in elektronsko, zato žirija podeli tudi posebno priznanje SKS v kategoriji eKnjige oziroma elektronski mediji, povezani z založ ništvom in knjigo.
Slovesna razglasitev bo v nedeljo, 27. 11., ob 12. uri na prizorišču Debatne kavarne.
Nominiranke: Tone Pavček: Don, Bina Štampe Žmavc: Pesem za Liro, Boris A. Novak: Oblike duha, Zmago Šmitek: Mandale, Boštjan Gorenc - Pižama: Slolvenski klasiki 1
Vabljeni h glasovanju!
Ker nam ni vseeno
Slovenci premalo beremo in kupujemo premalo knjig. Na sejmu bodo na posebnem dogodku z nas lovom Ker nam ni vseeno predstavniki MK, MIZŠ, MGRT ter GZS podpisali Manifest Slovenija bere. Iz svojih priljubljenih knjig bodo brali znani Slovenci, ambasadorji kampanje (Manca Košir, Vlasta Nussdorfer, Irena Štaudohar, Janez Škrabec, Zoran Predin) in tako začeli nacionalno kampanjo. Miha Kovač in Igor Saksida pa bosta predstavila ukrepe za izboljšanje stanja. Predsed nik RS Borut Pahor je njen častni pokrovitelj.
PE, 25. novembra, ob 16. uri, Štihova dvorana, prosti vstop
Florence Hartmann
ČE, 24. novembra, ob 19. uri, Klub CD
Boštjan Videmšek v pogovoru s Florence Hartmann, novinarko, žvižgačico, pisateljico in nekdanjo tiskovno predstavnico Haaškega sodišča za vojne zločine. Zločin brez kazni in kazen brez zločina. Od vzpona neofašizma do zatona medijev. Od nekaznovanosti krivcev do poniževanja žrtev.
Pogovor bo potekal v francoščini, simultano tolmačenje je zagotovljeno. Cena vstopnice: 2 EUR, Informacijsko središče in prodaja vstopnic CD (podhod Maxija).
Paolo Rumiz
NE, 27. novembra, ob 18. uri, Klub CD, brezplačne vstopnice
S Paolom Rumizem se bo o potopisu Kot konji, ki spijo stoje pogovarjal Ervin Hladnik - Milharčič. Pogovor bo iz italijanščine v slovenščino tolmačila Saša Grahovac Fabbri.
Paolo Rumiz je bil najprej politični novinar pri Il Piccolu v Trstu in potem pri La Repubblici. Piše potopise, o svojih potovanjih pa je posnel tudi film. Je avtor več kot 20 knjig ter dobitnik več novinarskih, mirovnih in literarnih nagrad. Leta 2015 je za knjigo Kot konji, ki spijo stoje prejel nagrado »Alassio Centolibri – Un Autore per l’Europa«.
Srečanje s pisateljem sta omogočila Italijanski inštitut za kulturo v Ljubljani in založba Modrijan.
Pisateljevanje: Mlada slovenska poezija – Z vseh vetrov zbrani
PE, 25. novembra, ob 11. uri, Pisateljski oder (Velika sprejemna dvorana)
Branje mlade slovenske poezije bo potekalo v družbi avtorjev Blaža Iršiča, Tinke Volarič, Lučke Zorko Titan in Jureta Vuge, ki prihajajo z različnih koordinat Slovenije, a jih druži soroden generacijski horizont. Gre za izbor sočasnih mladih pesniških imen, rojenih zunaj Ljubljane, ki s svojo poezijo uspešno prestopajo pogosto centralistične vzgibe prestolnice. Pesniški dogodek bosta povezovala Katarina Ana Rakušček in Aljaž Koprivnikar, pesnika in študenta primerjalne književnosti in literarne teorije.
Aleš Debeljak: spomin in dediščina
ČE, 24. novembra, ob 18. uri (Debatna kavarna, Prvo preddverje)
Pogovor v spomin na Aleša Debeljaka, kjer bodo sogovorniki poleg dragocenih osebnih spominov poskušali artikulirati tudi naravo Debel jakove dediščine na pesniškem, znanstvenem, etičnem in kulturnopolitičnem področju.
Sodelujejo: Boris A. Novak, Aleš Berger, Stojan Pelko, Uroš Zupan, Erica J. Debeljak, Vlado Kreslin.