Knjiga
Gospodov glas
Izvirnik:
Głos Pana (1968)
Głos Pana
Prevod: Tatjana Jamnik
Urejanje: Alenka Jovanovski, Barbara Okorn
Strokovni pregled: Iztok Osojnik
Založba: KUD Police Dubove, 2016
Zbirka: Solaris
Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.
mehka vezava, 298 str.
Mere: 19,8x12,9 cm, 326 g
ISBN: 978-961-7020-17-5
Cena: 24,90 €
Založnik o knjigi

Roman Gospodov glas (1968) je eno najznamenitejših Lemovih del (poleg Solarisa), ki med drugim obravnavajo temo stika z nezemeljskimi civilizacijami ter vprašanje človekove etike in morale.

Profesor Hogarth obuja spomine na čase, ko se je pridružil skupini znanstvenikov, zbranih v tajnem in strogo varovanem puščavskem laboratoriju, da bi raziskali skrivnostni nevtrinski signal iz vesolja. Ob »zvezdnem pismu« se jim zastavlja več vprašanj: Kdo, če ta kdo sploh obstaja, je pošiljatelj tega sporočila? Kaj to »pismo« pomeni in s kakšnim namenom je bilo poslano? Bi lahko Zemljani poslani signal kako uporabili v praktične namene? Na prvi dve vprašanji učenjaki ne dobijo dokončnega odgovora. Poskusi rešitve tretje naloge jim sicer prinesejo več spektakularnih rezultatov, a tudi zaskrbljenost, ko zaslutijo, da bi informacija, vsebovana v signalu, človeštvo lahko pahnila v pogubo.

Kaj je Stik kot tak? Da bi se lahko vsaj malo približali odgovoru, morajo znanstveniki vzpostaviti obsežno metaznanost o hipotetičnih »pošiljateljih«, o njihovih namenih in motivih za sporazumevanje, o jezikih, ki bi se jih dalo skonstruirati, itn. Ker o domnevnih pošiljateljih in semantiki »pisma« ne morejo izvedeti nič gotovega, se preusmerijo k tistemu, kar jim je dostopno – torej k človeku, njegovi kulturi in videnju sveta. A hipoteze o Stiku se opirajo zgolj na izkustvo Zemljanov: več kot o tem, kaj jim sporoča vesolje, izvedo o tem, kakšne so njihove osebne ali občečloveške predstave, želje in strahovi, ki se porajajo ob transgalaktičnem komuniciranju.

»Ničta točka«, na kateri se prične tok Hogarthovih misli, je izkustvo zla v samem sebi in ravnodušnosti sveta, ki se na to zlo noče odzvati s kaznijo. Na razvalinah vere v absolutni red se protagonistov individualni ethos kaže zgolj z močjo volje, ki se odloči za Dobro. Hogarth na »pošiljatelje« sporočila projicira sebe: tako kot on so spoznali Zlo, a so izbrali Dobro. Ta hipoteza ima predvsem etični smisel: povrne vrednost zemeljskemu tukaj in zdaj, hkrati pa nam daje upanje v prihodnost.

Knjiga, ki za vselej spremeni bralčev pogled na svet, spozna(va)nje in vrednote.

Tatjana Jamnik

Stanisław Lem (1921–2006) sodi med svetovne klasike znanstvenofantastične literature. Rodil se je v Lvovu na Poljskem (danes Ukrajina). Zaradi druge svetovne vojne je prekinil študij medicine in pod nemško okupacijo s ponarejenimi dokumenti delal kot avtomehanik in varilec. Bil je tudi aktiven član odporniškega gibanja. Leta 1946 je izdal pesniški prvenec in prvo znanstvenofantastično besedilo, novelo Človek z Marsa. Pisal je znanstvenofantastične in detektivske romane ter kratke zgodbe, avtobiografske romane, futurološko-filozofske in literarne eseje, feljtone, pesmi, scenarije za radijske in televizijske oddaje, filmske scenarije, drame, pa tudi spremne besede in uvode v dela drugih avtorjev (mdr. bratov Strugacki in Philipa K. Dicka) ter knjižne recenzije.

Recenzija Bukla

Leta 2016 je prišel na kinospored film Prihod, eden najbolj cenjenih znanstveno­fantastičnih filmov zadnjega časa, v katerem vlada vpokliče lingvistko Louise Banks, da bi jim pomagala navezati stik z Nezemljani, ki so pristali sredi Amerike. Nezemljani so torej že tam, a je njihov način sporazumevan­ja tako tuj človeškemu jeziku in izkustvu, da medsebojna komunikacija predstavlja velik problem. Film je nastal po kratki zgodbi Teda Chianga, za katerega pa se zdi, kot da bi se zgledoval po kultnem in s filozofsko podstatjo podloženem znanstvenofantastičnem romanu Gospodov glas iz leta 1968. Napisal ga je Poljak Stanisław Lem (1921–2006), eden od prvakov tega žanra, čigar več del imamo prevedenih v slovenščino, nazadnje je bil preveden njegov Solaris. Roman je pisan prvoosebno, z urednikovo uvodno pripombo, datirano v leto 1996. Šlo naj bi za rokopis, ki so ga našli v zapuščini profesorja Petra E. Hogartha, v katerem slednji opisuje svojo prigodo, ko je postal del ekipe vladnega projekta za dešifriranje sporočila iz vesolja. Lem pa se v svojem romanu ne osredinja toliko na samo dejstvo glede izvora tega sporočila, temveč ga v svojevrstno širokem ter z mnogimi različnimi vedami prepredenem delu spretno popelje čez vse konotacije, ki bi jih lahko prineslo to sporočilo, od kozmoloških in etičnih ter do filozofskih, evolucijskih in informacijskih. Tako pred nami splete besedilo, ki se tudi danes bere povsem aktualno. Izvrstni roman presega meje znanstvenofantastičnega žanra, ki ga v slovenščini sicer dobivamo samo v skopih odmerkih.

Samo Rugelj; Bukla 132-133

© Bukla – Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Pogoji uporabe.