Knjiga
Uvod v sociologijo
Izvirnik:
Einleitung in die Soziologie (1968)
Einleitung in die Soziologie
Prevod: Alfred Leskovec
Založba: Sophia, 2016
Zbirka: Naprej!
Izid knjige je finančno podprla Javna agencija za knjigo RS.
mehka vezava, 294 str.
Mere: 21x14 cm, 453 g
ISBN: 978-961-7003-02-4
Spletna cena: 23,00 €
V ceno je vključen 9,5% DDV
Na zalogi, rok dobave 3-4 dni
Založnik o knjigi

Uvod v sociologijo zajema zadnja predavanja Theodorja W. Adorna, edini cikel, katerega tonski posnetki so bili popolni in je bilo tako mogoče oblikovati samostojno knjigo. Ta je obenem rezime avtorjevih socioloških študij in uvod v »kritično teorijo družbe«, ki označuje temelje sodobne sociologije, filozofije in humanistike nasploh ter interdisciplinarnosti. Sedemnajst predavanj obravnava zgodovino sociologije (od Saint-Simona, Comta, Durkheima, Webra, Marxa do Freuda) v luči avtorjeve kritike pozitivistične sociologije, izprašuje vlogo sociologije, njeno razmerje z drugimi vedami, vprašanje metode, probleme kvantitativnih analiz, fetišizacijo znanosti, ločitev sociologije od filozofije itn.

Knjiga je temeljno študijsko gradivo, primerna pa je tudi za širše bralstvo, ki ga zanimajo družbene tematike, zgodovina in kritično mišljenje, saj je zaradi »predavateljske narave« ena od jezikovno najbolj dostopnih Adornovih knjig.

Recenzija Bukla

Sedemnajst tekstov, ki so zbrani v knjigi Uvod v sociologijo, je skladatelj Adorno, eden najpomembnejših mislecev estetike, odpredaval v zadnjem semestru na Inštitutu za družbene raziskave v Frankfurtu, v prelomnem letu 1968. To so tudi njegova zadnja predavanja. Namenjena so bila študentomA začetnikom, toda po širini in globini so za današnje razmere nadstandardna in jim, kot ugotavlja Primož Kraševec v spremni besedi, sodobni uvodi v sociologijo ne pridejo niti blizu. Delo je aktualno predvsem zaradi družbenopolitičnih razmer, ki danes v marsičem sovpadajo s prelomnim letom 1968, saj vsebuje živo kritično analizo revolucionarnega aktivizma in vztraja pri avtonomiji kritične teorije. Gre za poznega Adorna, ki pa je hkrati »novi Adorno«. S svojimi deli je izrazito vplival na študentska gibanja, trenutek '68 pa je izkoristil za korak nazaj in je študentom, ki so mu vpadali v besedo, predstavil tudi termin psevdoaktivnost, kadar aktivisti delajo iz lastne nemoči spektakel. 

Žiga Valetič; Bukla 131

© Bukla – Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Pogoji uporabe.