Knjiga
Potovanja s Herodotom
Prevod: Nikolaj Jež
Spremna beseda: Nikolaj Jež
Založba: Modrijan, 2009
Zbirka: Poteze
Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.
trda vezava, 254 str.
Mere: 22x13,5 cm
ISBN: 978-961-241-390-3
Cena: 25,30 €
Založnik o knjigi
Potovanja s Herodotom (Podróże z Herodotem, 2004) so nekakšna pisateljska avtobiografija, napisana po dolgotrajnejših popotovanjih po Aziji in Afriki. Ryszard Kapuściński je ob Zgodbah znamenitega grškega zgodovinopisca Herodota (5. stol. pr. n. št.) spoznal, da je temeljno odkritje neutrudnega grškega popotnika odkritje »kulture drugih« kot ogledala, v katerem lahko vidimo sami sebe.

Pripovedovalec – reporter v zrelih letih – presoja svojo življenjsko pot in poslanstvo skozi Herodotovo perspektivo. Ker so potovanja od sredine šestdesetih let dalje, med katerimi je prebiral Herodota, bolj v ozadju, Kapuściński v ospredje kot nekakšno rdečo nit postavlja svoje neprekinjeno druženje s Herodotom. Pri tem ne gre toliko za potovanja po njegovih poteh kot za razmišljanje o njegovem načinu dela, dojemanju resničnosti in smislu poročevalstva. Herodot je namreč imel kar nekaj bistvenih lastnosti dobrega novinarja: poleg predanosti svojemu poslanstvu so bile najpomembnejše njegove značajske lastnosti odprtost, vedrost, komunikativnost ter neusahljiva radovednost in vedoželjnost. Glavna Herodotova lastnost, s katero je prerasel svoj čas in sega v našega, pa je občutek za Drugega, spoštovanje in sprejemanje drugačnosti pripadnikov tuje kulture, predstavnikov kakega drugega sveta. Kapuściński v dialogu s Herodotom odkriva nepretrgan tok evropske zgodovine, ponavljajočo se usodo ljudstev in posameznikov ter trajne simbolične vzorce njihovega vedenja, ko se ti znajdejo v njenem kolesju.

Herodot je potoval, da bi našel odgovor na vprašanje, ki se zastavlja otroku: Od kod se vzamejo na obzorju ladje? Kapuściński pa si je v mladosti želel iti čez mejo. V Potovanjih je odkril, da je mogoče prestopiti tudi časovne meje.
Recenzija Bukla
Nedavno mi je prišel v roke Dark Star Safari, afriški potopis Paula Therouxa, enega najbolj znanih svetovnih piscev tovrstne literature, ki ga poznamo tudi pri nas z Velikim železniškim bazarjem (prevedenih je tudi nekaj njegovih romanov). Theroux je gotovo več kot primeren avtor tovrstne knjige, saj je po Afriki tudi služboval kot učitelj in profesor, hkrati pa je nadarjen pisec, kar ga na policah knjigarn po svetu v oddelku potopisja pogosto umešča ob Billa Brysona, Michaela Palina in druge, ki se lahko ponašajo s kakovostnim potopisnim opusom. A kljub temu Theroux že v prvih stavkih uvoda prizna, da je prišel v Afriko bolj iz užitka, da je torej želel doživeti prijazno plat Afrike, ne pa njene slabe strani, kot so grozote, o katerih ves čas prihajajo novice (tudi v Slovenijo). Z drugimi besedami, Theroux je z bralcem že na začetku razčistil, da Dark Star Safari ne bo poglobljeno potopisno delo o Afriki, ampak bolj skupek zabavnih, čeprav tu pa tam povsem inspirativnih ter dobro dokumentiranih prigod iz njegovega afriškega velepotovanja.
Seveda je Theroux to moral narediti, saj ko pišeš knjigo o Afriki, ti za vrat diha poljski reporter pisatelj in esejist Ryszard Kapuściński (1932–2007), ki velja za enega najbolj znanih družbeno angažiranih potopiscev v zadnjih desetletjih, z Afriko kot srčiko svojega opusa, ki jo z dvema deloma – Cesarjem (1978) in Ebenovino (1998) – poznamo tudi v slovenščini. Če je Kapuściński v Cesarju premišljeno in večplastno obdelal patologijo diktatorja na primeru etiopskega vladarja Haileja Selassieja, Ebenovina predstavlja morda njegovo najboljše in najbolj sintetično delo, v katerega je položil skoraj štiri desetletja afriške izkušnje ter jo skrbno obdelal s svojim neizmernim pripovednim talentom, ki mu je resnično težko konkurirati.
Potovanja s Herodotom iz leta 2004 pa predstavljajo nekakšen avtorjev intimni obračun s smislom potovanja in poročanja iz raznih koncev sveta, ki ga Kapuściński na eni strani razpenja čez fragmentarno osebno zgodovino njegovega novinarskega udejstvovanja v tujini od svojih začetkov pa do zadnjih let, na drugi pa skozi pripoved najbolj vznemirljivih zgodb iz Herodotovih Zgodb tega antičnega pisca postavi za svojega vzornika ter duhovnega sodobnika, ki mu predstavlja zgled, h kateremu je težil vso svojo publicistično kariero. Enkratna meditacija o potovanjih, poročanju, pisanju in življenju, s katero je Kapuściński počasi sklenil svojo poklicno pot. 
Samo Rugelj
© Bukla – Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Pogoji uporabe.
  Izšlo s podporo JAK RS