Knjiga
Moj mož
Izvirnik:
Mojot maž
Mojot maž
Prevod: Aleš Mustar
Založba: Modrijan, 2017
Zbirka: Bralec
mehka vezava, 168 str.
Mere: 20x13
ISBN: 978-961-287-015-7
Spletna cena: 14,90 €
V ceno je vključen 9,5% DDV
Na zalogi, rok dobave 3-4 dni
Recenzija Bukla

»Gre za puhle stavke, ki so brez vsakega reda nametani v različne verze, da bi kak neuk človek, ko naleti na eksotično besedo, kot sta recimo cimet in žamet, pomislil, da gre za kaj izjem­nega,« se v prvi zgodbi žena grenko norčuje iz moža pesnika. Na koncu zgodbe ugotavlja, da starajoči pesnik privablja le še starejše in nališ­pane gospe, ki dišijo po cimetu in žametu. Vseeno ji je. Enajst različnih zgodb pripovedujejo različni ženski glasovi, ki svojo eksistenco večinoma oblikujejo v odnosu do moškega. Naj gre za vdovo, neus­pelo in bogato poročeno amatersko slikarko, ljubosumno zasledovalko moža, žensko, ki ji umre hčerka dojenčica, ali tisto, ki ne mara sina. Glavoboli ponehajo, ko mu eno primaže in mu steče kri iz nosa. Večinoma gre za jezne ali žalostne zgodbe. Rumeno Bužarovsko so lani uvrstili med deset najobetavnejših evropskih avtorjev. Pravi, da jo najbolj zanima predstavljanje načina, kako specifični družbeni vzorci vplivajo na intimno življenje. Kratke zgodbe orisujejo sodobne makedonske ženske, ki se tiho oklepajo čustvenih robov. Vmes tudi kričijo, zmerjajo, kaj razbijejo, toda zmeraj ostanejo v znanih koordinatah svojega življenja.

Jedrt Jež Furlan; Bukla 136

© Bukla – Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Pogoji uporabe.

O knjigi

Enajst zgodb v zbirki Moj mož pripoveduje prav toliko na videz različnih žensk. Zgodbe preraščajo v nekakšne osebne izpovedi, ki nudijo vpogled v enajst usod žena in njihovih mož, ljubimcev, otrok, prijateljic, družin, v njihova družbena okolja. Pred nami je galerija izjemno natančno profiliranih likov in mojstrsko izpeljanih osebnih dram, psiholoških in družbenih, z uperjenostjo proti patriarhatu, proti družbi, v kateri naj bi bila ženska izpolnjena šele, ko je poročena. Ko ženske neposredno spregovorijo o svojih možeh – ginekologih, veleposlanikih, pesnikih, policistih, torej o profesijah in njihovih statusih, položajih, razmerjih moči – pravzaprav govorijo o svoji čustveni in socialni zapuščenosti, ki jih profesije in prestiž njihovih mož zahtevajo, obenem pa občutljive teme naše družbene vsakdanjosti detabuizirajo.