Knjiga
Solaris
Prevod: Tatjana Jamnik
Založba: Družba Piano, KUD Police Dubove, 2010
Zbirka: Solaris
trda vezava, 219 str.
Mere: 22x15 cm, 392 g
ISBN: 978-961-92946-1-1
Cena: 34,00 €
Založnik o knjigi

Solaris (1961) je najbolj znana knjiga Stanisława Lema, ki mu je nenazadnje prinesla mednarodni sloves. Po predlogi tega romana sta bila posneta dva odmevna celovečerna filma – v režiji Andreja Tarkovskega leta 1972 in Stevena Soderbergha leta 2002 – pa tudi več televizijskih ekranizacij.

Doktor Kris Kelvin prileti na vesoljsko postajo, ki kroži okrog planeta Solaris. Že ob prihodu opazi, da se na postaji dogajajo čudne stvari. Poleg preostalih dveh stanovalcev postaje, dr. Snauta in dr. Sartoriusa, se namreč pojavljajo tudi tako imenovani gostje. Nihče ne ve, zakaj se vedno znova vračajo, a čedalje bolj jasno postaja, da so povezani z oceanom, ki obdaja planet. Se ta tuja inteligenca z njimi poigrava ali jim kaj hoče sporočiti? Ali je komunikacija pri stiku dveh civilizacij sploh mogoča?

Roman je vsebinsko večplasten. Čeprav je v ospredju pretresljiva zgodba o ljubezni, občutkih odgovornosti in krivde ter bolečini zaradi izgube ljubljene osebe, je solariški ocean in njegove igre s solaristi mogoče razumeti tudi kot metaforo nezavednega.

Recenzija Bukla
Poljski prvak znanstvenofanstastične proze Stanisław Lem (1921–2006) je bil s prevodi svojih del v sedemdesetih in osemdesetih letih (Zvezdni dnevnik Ijona Tihega, Nepremagljiva, Zgodbe o pilotu Pirxu, Seneni nahod, Eden itn.) dobro navzoč tudi pri nas (večina je izšla pri Tehniški založbi), zato se zdi iz sedanje perspektive nenavadno, da potem, ko je leta 1972 njegov roman Solaris ekraniziral sovjetski režiser Andrej Tarkovski, v tistem času eden ključnih artističnih režiserjev, literarna predloga ni našla poti tudi v slovenščino. Druga filmska ekranizacija romana (Soderbergh, 2002) se je zgodila že po valu izdajanja tovrstne literature pri nas. Pol stoletja po izvirnem izidu je s prevodom in izidom Solarisa tako poravnan zgodovinski dolg do žanrske klasike, ki s svojo večplastno zgradbo (spet) dokazuje, da je tudi znanstvenofantastično delo lahko kompleksen psihološki roman. Zgodbo spremljamo skozi oči dr. Krisa Kelvina, ki ga prihod na vesoljsko postajo (ki kroži okoli planeta Solaris) prisili, da se v tem okolju po samomoru žene Harey sooči s svojimi notranjimi demoni, saj se ta sedaj v podobi vesoljske dvojnice (in nekakšnih bližnjih srečanj tretje vrste) ves čas vrača k njemu.
Samo Rugelj

© Bukla – Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Pogoji uporabe.