|
|
| Bukla 50, februar 2010 |
 |
Bernard Nežmah: Intervjuji: ekosofi
Samo Rugelj
|
|
Bukla: Do sedaj smo te poznali predvsem kot družbenopolitično angažiranega komentatorja. Od kod torej zanimanje za ekologijo in ekozofijo?
Bernard Nežmah: To je obstajalo vseskozi, samo da je bilo zaradi ukvarjanja z drugimi temami manj opazno. Že leta 1990 sem odšel v Hamburg v centralo Greenpeacea, o katerem sem potem napisal reportažo in intervju z genialnim akcijskim koordinatorjem Haroldom Zindlerjem. Od kod ekosofija? Iz človeške izkušnje: ko sem kot otrok jedel dedove breskve vseh vrst, sem izkusil ta prvinski, božanski okus sadja, ki ga ne dobiš na trgovinskih policah. Ker nisem ne vernik ne potrošniški malikovalec, sem poleg veselja do študija, branja in pisanja iskal vrednostni sistem, ki te vodi skozi odločitve in izbire. In ekosofija ima to specifičnost, da ni normativna biblija, da jo navsezadnje marsikdo najde tudi sam, ne da bi kdaj prebral kako ekosofsko študijo.
Bukla: V Ekosofih si zbral poglobljene pogovore z različnimi misleci svojega in širšega zdravega življenjskega sloga, od Geistra in Komata do Suhadolca. Kaj po tvojem mnenju druži vse tvoje sogovornike?
Bernard Nežmah: Spoznanje, da človek ni izključni gospodar sveta, saj si ga deli z drugimi živimi bitji, pa tudi z rekami, gorovji in puščavami. Da narava ni supermarket, iz katerega po mili volji jemlješ s polic. Da torej njena bit ni tržna vrednost zemljišč ali, denimo, vrednost lesa iz gozdov, temveč je zanimiv sostanovalec zemlje, pred katerim se lahko tudi ustavim, ga opazujem in sem nad njim očaran. Najsibo v divjini ali pa v obliki divjega regrata sredi mesta, ki mu s fantastično močjo uspe prodreti iz asfaltiranega pločnika.
Bukla: Ekologija je v zadnjem desetletju precej pridobila na pomembnosti. Koliko se ti zdi njeno podajanje s strani različnih pridigarjev dejansko nova prodajna tržna niša za samopromocijo?
Bernard Nežmah: Ko so postali ljudje bolj občutljivi za vprašanja ekologije, so to začutili politiki in zdaj ga ni več ministra, ki bi ne znal na pamet vsaj desetminutni govor o skrbi za okolje. Toda tu je krucialna razlika, zaradi katere nastopi smiselnost pojma ekosofija, ki ga sam pišem s s, pri čemer je poudarek na sofija »modrost«. Ekosofija je tisti prelomni moment, ki presega govorjenje o ekologiji s samim načinom ekosofskega bivanja.
Bukla: Človek se v primerjavi z naravo seveda počuti kot neznaten drobec in ekologija ima najbrž omejitev ravno na tem področju, da individualec ne verjame v to, da lahko sam dejansko prispeva k boljšemu jutri za naše zanamce. Kako je po tvojem torej smiselno, da deluje praktični ekosof v vsakdanjem življenju?
Bernard Nežmah: Ekosof bo predvsem poskušal najti vrednotni sistem zunaj potrošniškega refleksa. Sposoben si bo sam najti interese in zadovoljstva zunaj kataloga želja, ki mu ga ponuja reklamni, medijski in potrošniški svet. Predvsem pa se bo zavedal, da narava ni nekaj, kar je na voljo tu in zdaj, ampak dediščina, ki jo bo poskušal predati svojim vnukom.
Dr. Bernard Nežmah je sociolog, novinar in publicist. Njegovi nedavni knjigi sta Zrcala Komunizma (2007) in Jelcinova Rusija (2007).
|
 |
|
|
|
|
