|
|
 |
 |
Roman dominikanskega pisatelja je bil večkrat nagrajen – tudi s Pulitzerjevo nagrado leta 2008. Gre za gosto tkano, hitrobesedno, s širše vsebinsko kontekstualiziranimi opombami opremljeno delo, ki se deloma naslanja tudi na resnične družbene okoliščine, denimo na obdobje ekscesne diktature Rafaela Trujilla, ki je bil na oblasti od 1930 do atentata nanj leta 1961. Glavna pripovedna oseba je v New Jerseyju odraščajoči Oscar de Leon, čezmerno težek dominikanski fant, zaljubljen, obseden z znanstveno fantastiko in fantazijskimi romani, poleg tega pa s fukújem (pogubljenjem) družinsko preklet. Družinska kronika dominikanske diaspore v Ameriki, ki je zlepa ne boste pozabili. Samo Rugelj
Češki pisatelj (1944) se nam v slovenščini prvič predstavlja s temačnim povojnim romanom. Vincenc, mladi češki študent, ki ga je vojna presenetila tik pred koncem pravniškega študija, se znajde v dresdenskem zaporu. Kaos ob bombardiranju tega saškega mesta pa mu omogoči, da pobegne in se odpravi proti domu. V Prago prispe ravno v trenutku, ko si njegovi znanci delijo politične funkcije in hitro ugotovi, da sta v tem času najpomembnejši iznajdljivost in prilagodljivost, ki lahko odločata med lepšo prihodnostjo na eni in morda celo smrtjo na drugi strani.Jure Preglau
Ko se znameniti dirigent Alexander Norberg nenadoma odloči, da ne bo sprejel ponudbe za stalnega dirigenta Berlinskega filharmoničnega orkestra, temveč bo naredil nekaj povsem nasprotnega in se z zadnjim koncertom skladbe Stabat mater (Žalostna mati) umaknil za zmeraj, to sproži epski vrtinec intimnih zgodb. Ta za vedno spremeni življenje glavnima solistoma in pa Oscarju, glasbenemu navdušencu, ki se odloči za vsako ceno obiskati koncert. To pa ni ravno lahka naloga, saj si je Norberg koncert zamislil precej nenavadno, izvedel naj bi ga v reykaviški katedrali, povabljenci pa naj bi bili naključno izbrani ljudje iz telefonskega imenika.
Dogodek tudi na Islandiji pritegne veliko pozornosti, nihče noče zamenjati ali prodati karte, tako da najkrajša pot do ogleda koncerta pelje prek Hákona, islandskega plejboja, ki se mu ne more upreti skoraj nobena ženska. Roman, kot posnetek
Pergolesijeve skrivnostne partiture pisan v zgoščenem in jasnem slogu, je delo mladega, večkrat nagrajenega (nazadnje je bil v ožjem izboru za prestižno italijansko nagrado Strega) italijanskega pisatelja (1976) in je njegov prvi slovenski prevod. Samo Rugelj
Južno od juga
Charles Bukowski
|
|
|
prevod: Tone Škrjanec
Primus, 2010
zbirka Enpirnaex, m. v., 221 str.
21,70 €
|
Od Bukowskega so zadnja leta pri nas izšli Zapisi starega pokvarjenca (2007), lani pa je Primus izdal njegov roman Pošta. Sedaj je tu še zbirka sočnih zgodb in nenavadnih junakov iz leta 1973 (vsa tri dela je prevedel Tone Škrjanc), po kateri so pred nekaj leti na off Broadwayu postavili tudi predstavo. Štorije so nastale v najbolj divjem obdobju Charlesa Bukowskega, velikokrat imajo bizaren zaplet (denimo v zgodbi Ljubezen za 17,50 dolarja, v kateri se junak zaljubi v izložbeno lutko, jo kupi in odnese domov ter jo ima za pravo ljubico, kar seveda povzroči divje ljubosumje njegove prave ženske), pogosto pa se iztečejo v miren, skoraj poetični konec.Samo Rugelj
|
|
prevod: Boris Kern
ŠKUC, 2010
zbirka Lambda, m. v., 280 str.
14 €
|
Avtor (1975) v svoji najodmevnejši knjigi, poimenovani po znameniti poljski gejevski plaži, v avtentičnem žargonu posreduje prvoosebne pripovedi ostarelih »tetk«, katerih (nočno) življenje se vrti okoli javnih stranišč in parkov. Iz tega varnega položaja dokumentarista pa nenehno prehaja tudi v aktivnejšo vlogo – bodisi kot statist v drugih ali pripovedovalec lastnih intimnih zgodb. Na ta način Witkowski sooča dve generaciji »pedrov«, med kateri je ostro zarezala tranzicija. Maša Ogrizek
Na robu in na dnu v Parizu in Londonu
George Orwell
|
|
|
prevod: Leonora Flis
Študentska založba, 2010
zbirka Beletrina, t. v., 259 str.
28 €
|
Kot kaže, je prišel čas, da se George Orwell kot izvrsten pisec dokumentaristične literature predstavi tudi v slovenščini. Lani smo tako dobili prevod njegovega odličnega Poklona Kataloniji, poročila o udeležbi v španski državljanski vojni, sedaj pa je tu še njegov knjižni prvenec iz leta 1933, v katerem je Orwell (ta psevdonim je bil tu prvič uporabljen) predstavil svoje bohemsko, pogosto pa tudi ubožno življenje v teh dveh mestih ob koncu 1920. let. Ko po nekaj straneh odmislimo, da nam zgodbo o boju za vsakdanji denar pripoveduje avtor klasike 1984, pademo v trebuh Pariza, preplavljen z brezposelnimi, ki skoraj za vsako ceno skušajo dajati vtis sposobnih ljudi, čeprav so morda ravno pred nekaj urami za poslednje solde zastavili še svoja zadnja oblačila in niti ne morejo več obrniti ovratnika, saj je ta enako umazan na obeh straneh. Filigransko izpisana pariška transverzala, po kateri se sestradani Orwell potika s svojim pohabljenim ruskim prijateljem Borisom, s katerim skušata nekako priti do denarja, ki bo omogočal preživetje vsaj nekaj naslednjih dni, se v drugem delu prevesi v potepanje in prenočevanje v ubožnicah po Londonu in okolici. Prepričljivo. Samo Rugelj
Slepi morilec
Margaret Atwood
|
|
|
prevod: Alenka Razboršek
Učila, 2010
t. v., 541 str.
34,90 €
|
Margaret Atwood (1939), najbolj znana kanadska pisateljica, precej prevajana tudi pri nas (nazadnje je bil to Zadnji človek leta 2004), je za ta roman iz leta 2000 dobila tudi prestižno Bookerjevo nagrado. V kompleksno zgrajen obsežen roman nas avtorica vpelje s smrtjo Laure Chase, ki je deset dni po koncu druge svetovne vojne z avtom zapeljala z mostu, zgodbo o njej in sebi pa prvoosebno dalje tke njena sestra Iris. A to je samo eno nivo romana, saj se ta začne prepletati z izmišljeno pripovedjo, romanom v romanu o dveh ljubimcih, ki se dobivata na najrazličnejših krajih, govorila pa naj bi o moškem, s katerim je imela sestra nejasno razmerje in naj bi ga kot svoje edino literarno delo napisala prav ona. Seveda pa nič ni, kot se zdi. Izmišljena zgodba se giblje vse bliže stvarnosti, njeno resnično avtorstvo pa postaja vse bolj vprašljivo, oziroma vse bolj razvidno. Inteligentno napisan roman, ki deluje na več ravneh, in v katerem Atwoodova prek glavnih junakinj trdi, da lahko »resnično iskreno pišeš šele takrat, ko si prepričan, da za teboj ne bo nihče bral«. Samo Rugelj
Ta zgodba
Alessandro Baricco
|
|
|
prevod: Maja Novak
Modrijan, 2010
t. v., 288 str.
25,80 €
|
Italijanskega pisatelja Alessandra Baricca (1958) v slovenščini že kar dobro poznamo po krajšem romanu Svila (prev. 1997), monologu Devetsto (prev. 2000), oba sta bila tudi ekranizirana, pa poetičnem romanu Ocean morje (prev. 2005) in družbeno angažirani knjižici o globalizaciji Next (prev. 2007). Ta zgodba je roman v sedmih delih, s krožno strukturo sklenjene proge prikazana metafora življenja, ki pelje tudi v različne digresije in povezave. V njegovem središču je svet družine malega Ultima. Njegov oče Libero se na začetku 20. stoletja odloči, da bo iz svojega senika naredil prvo mehanično delavnico v Piemontu. To lahko uresniči, potem ko se na njegovem dvorišču brez bencina ustavi grof D'Ambrosio, grofove in očetove avtomobilske strasti pa se kasneje naleze tudi Ultimo z zamislijo o izgradnji krožnega dirkališča z osemnajstimi ovinki. Ultima življenje po prvi svetovni vojni poveže z rusko emigrantko plemiškega Jelisveto, ki se na stara leta odpravi odkrivat Ultimovo cesto … Očarljiv roman, ki ga je Baricco ustvaril s klasičnimi in brezčasnimi romanesknimi temami, od ljubezni in vojne do sovraštva in smrti. Samo Rugelj
|
|
|
|
