Brezplačna revija o dobrih knjigah. Ker knjige navdihujejo...
uvodnik
  Samo Rugelj
intervju
  Slavko Pregl
portret
  Gibran Halil Gibran
knjiga in moje življenje
  Niko Grafenauer
2006 © UMco d.d.
Studio Meditas d.o.o.




Biografsko

Pojoče srce
Shirlie Roden

prevod: Živa Hren
Mladinska knjiga, 2010
t. v., 344 str. + CD
29,95 €

Matere pojejo otrokom, da bi jih uspavale, duhovniki pojejo učiteljem in bogovom, da bi se jim približali, vojaki pojejo za pogum, mladeniči s petjem osvajajo mladenke, ljudje pojemo, kadar smo srečni in kadar smo žalostni. Zdravilna, pomirjujoča in navdihujoča moč petja je edinstvena človeška sposobnost, ki pa jo mnogokrat preveč zanemarjamo. Svetla izjema na tem področju je gotovo Angležinja Shirlie Roden, glasbenica in zdravilka, ki je pri nas izdala že dve uspešni ­knjigi (Zdravljenje z glasom in Preprosto Slovenija) in ima za sabo že dolgo glasbeno kariero ter se dobro zaveda moči svojega glasu. Že osemnajst let hodi v Slovenijo in pravi, da se je zaljubila v našo kulturo in neokrnjeno naravo. V svoji najnovejši knjigi je popisala ta leta, svojo glasbeno, delovno in zasebno pot, mnoga prisrčna srečanja z znanimi Slovenci in prijaznimi domačini v različnih krajih od Nove Gorice, Radovljice, Bele krajine in Škofje Loke do Miklavža. Prireja številne koncerte in vodi delavnice zdravljenja z zvokom. Velikanska energija in ljubezen, ki ju oddaja na odru in pod njim, sta razsvetlili že mnoga srca in sijeta tudi iz vsake strani njene knjige. Renate Štrucl


Brezdomka v Parizu
Brigitte v sodelovanju z Véronique Mougin

prevod: Katarina Draškovič in Tanja Ahlin
Sanje, 2010
zbirka Sanje. roman, pt. v., 254 str.
21,95 €

Kako človek postane brezdomec? Kaj ga požene na cesto? Je bilo v njegovem otroštvu ali odraščanju kaj takega, kar je to napovedalo? Podobna vprašanja vznikajo ob branju pričevanjskega dela francoske klošarke Brigitte, ki so ji pot na ulico tlakovali patološka mati, oče, ki se ji ni zmogel postaviti po robu, in moten odnos do partnerstva, ki je vodil v zvezo s sadističnim moškim, iz katere se je lahko rešila le tako, da je pri 42 letih pobrala torbico in stopila na cesto, v novo življenje s povsem novimi pravili. Od pariških urgenc, ki omogočajo brezplačno tuširanje, do zakonov džungle, ki vladajo na ulici, ter rednega dela kot redke možnosti za odrešitev. Samo Rugelj


Dolga pot do svobode: avtobiografija
Nelson Mandela

prevod: Jedrt Maležič
Sanje, 2010
zbirka Dokumenta, t. v., 670 str.
45,95 €

Če je spomladi, hkrati s filmom Nepremagljiv in napovedjo mundiala, izšla istoimenska knjiga, na kateri vse skupaj temelji in v kateri je imel glavno vlogo Nelson Mandela ter njegovo spretno vijuganje med političnimi in državljanskimi interesi, potem je založba Sanje pred nekaj manj kot mesecem dni naredila še eno dobro potezo s predstavitvijo avtobiografije Nelsona Mandele natančno eno uro pred začetkom svetovnega nogometnega prvenstva. Nogomet se v teh dneh izteka, knjiga Dolga pot do svobode, po mnenju mnogih najpomembnejša afriška knjiga iz zadnjih desetletij, pa seveda ostaja in prinaša disciplinirano napisano delo iz sredine devetdesetih let, ki je Mandelo (roj. 1918) ustoličila tudi kot zelo spretnega pisca. Ta je svojemu popisu življenja enega ključnih borcev za človekove pravice, ki mu je oče poleg čvrstega stasa predal plemensko ime Rolihlahla, kar pomeni tudi povzročitelj težav, uspel vdihniti tako epsko širino kot intimno bližino, pri čemer je to naredil brez nepotrebne sentimentalnosti. Biografija, ki s svojo elegantno neposrednostjo bralca sili, da se sprašuje tudi o svoji družini, stvareh in ljudeh, ki jih ima najraje, ter ga postavlja pred vprašanje, ali bi si vse to upal žrtvovati za pravice svojega ljudstva. Zgodba človeka, ki je zaznamoval dvajseto stoletje. Samo Rugelj


Tri skodelice čaja
Greg Mortenson in David Oliver Relin

prevod: Urška Willewaldt
Sanje, 2010
zbirka Dokumenta, pt. v., 412 str.
24,95 €

V zadnjih knjigah s področja Pakistana in Afganistana, ki so bile prevedene pri nas, so imele po navadi glavno vlogo zatirane ženske v boju za osvoboditev in tudi tu se jih zgodba dotika na svojevrsten način, čeprav je osrednji lik tokrat Američan. V pakistanski vasi Korfi je navada, da se med poslovnim srečanjem pije čaj: med pitjem prve skodelice ste za gostitelje še tujec, med pitjem druge postanete prijatelj, med pitjem tretje pa vas sprejmejo v družino, za družino pa so pripravljeni narediti vse – celo umreti. Tako piše na zavihku knjige, ki vas ponese v eksotične kraje, kjer imajo gora na pretek, šol in izobraževanja pa veliko premalo. V vas Korfi je po ponesrečenem vzponu na K2 zaneslo ameriškega alpinista Grega Mortensona, prijaznost prebivalcev pa ga je tako ganila, da se je ob odhodu zaobljubil, da se vrne in zgradi šolo. Kljub temu da se ni mogel ravno pohvaliti z velikim premoženjem, ki je bilo vsega skupaj vredno nekaj tisoč dolarjev, je Mortenson v naslednjem desetletju zgradil več kot petdeset šol, ki so bile namenjene predvsem dekletom. Knjiga o tem, kaj zmore en sam človek, ki bi morda lahko bil predlagan celo za Nobelovo nagrado za mir. Samo Rugelj


Pobeg: svoboda po 17 letih v imenu Boga
Carolyn Jessop

prevod: Irena Sbil Novak
Učila, 2010
t. v., 419 str.
32,90 €

Pobeg je zgodba o ženski, kakršne večinoma prihajajo iz nekaterih držav tretjega sveta, ta pa se je zgodila v demokratični Ameriki 21. stoletja, kjer različne fundamentalistične sekte z načinom življenja, ki ga zagovarjajo, kršijo splošno priznane človekove pravice. Carolyn Jessop je od rojstva pa do svojega 35. leta, ko je skupaj s svojimi osmimi otroki pobegnila, živela v mormonski skupnosti Fundamentalistične cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni (FLDS) na meji med Utahom in Arizono. Avtobiografska zgodba opisuje vsakodnevno življenje v poligamni, hierarhično urejeni in izolirani skupnosti, v kateri so poroke dogovorjene (Carolyn je pri 18. letih postala četrta žena 32 let starejšega Merilla Jessopa), ženske in otroci pa popolnoma podrejeni svojim možem oz. očetom. Carolyn Jessop je bila tudi prva ženska, ki je v sodnem sporu s FLDS dobila skrbništvo nad svojimi otroki. Majda Peklaj


 Ali vam je všeč nova priloga BuklaPlus?
Zadnji čas, da lahko v Bukli preberem kakšen daljši članek!
Ideja ni slaba, z radovednostjo pričakujem kaj bo naslednjič.
Sicer sem bral, vendar takšni članki ne ustrezajo konceptu Bukle.
Eh, sem kar preskočil.
BuklaPlus? Kaj je to?

skupno glasov: