|
|
 |
 |
Sreča za 2
Branko Gradišnik
|
|
|
UMco, 2010
zbirka Preobrazba, 2010
24,90 €
|
Zbirko korespondenc z bralkami revije Elle, ki jo je priznani publicist, pisatelj in prevajalec Branko Gradišnik objavil v knjigi Sreča, sedaj dopolnjuje še drugi del z naslovom Sreča za 2. Gre za nekakšno organsko nadaljevanje Sreče, ki pa prav dobro deluje tudi kot samostojna knjiga, pri čemer primeri tokrat niso razporejeni tipološko (po osebnostnih tipih), temveč je avtor dopisovanja združil glede na kronološko pojavnost problemov, kot ti vznikajo v življenju. Bralkam in bralcem tako svetuje pri raznih problemih – od zagledanosti in dvorjenja prek kočljivejših situacij, kot so ljubosumnost, nezvestoba in spolna odtujenost, do problemov z otroki, katerim nameni dobršen del knjige. V zadnjem tematskem sklopu, imenovanem »pozne reči«, pa se avtor posveti problematiki staranja, osamljenosti in strahu pred smrtjo. Na ta način, kot pravi sam, »s preglednim in celovitim dramaturškim lokom« obdela pisma bralcev, na katere je odgovarjal, smiselno in obetajoče. Primerno za vse tiste, ki se svojih problemov sramujejo ali se jih bojijo, saj jih Gradišnik rešuje na diskreten in učinkovit način. Jure Preglau
Temelji psihoanalize
Bogdan Lešnik
|
|
|
/*cf., 2009
Oranžna zbirka, t. v., 313 str.
27 €
|
Psihoanaliza s Sigmundom Freudom kot njenim očetom sega v zadnje desetletje 19. stoletja, torej je stara približno toliko kot film. Prvo svetovno zgodovino in terminološke filmske knjige smo dobili že pred pol stoletja, slovar psihoanalitičnega izrazja pa šele sedaj, čeprav je kar nekaj tega zaobjel Lev Milčinski v Psihiatričnem izrazju iz leta 1993. Bogdan Lešnik, izredni profesor na Fakulteti za socialno delo, ki deluje na področju »arheologije vsakdanjega življenja« (pri kateri psihoanalizo primerja z arheologijo zato, ker ta sklepa iz tistega, kar se pri predmetu obravnave zavrže, saj se ne vklaplja v skupno sliko), se je namesto za prevod slovitega francoskega Slovarja psihoanalize, ki je izšel v šestih jezikih, da bi zgladil dolgoletne terminološke zmote, odločil za izdelavo izvirnega dela, ki se samo opira na obstoječe slovarje. Tako smo dobili strnjeno, hkrati pa poglobljeno delo, ki gesla v obliki kratkih razprav obdela večplastno v odvisnosti od pomembnosti, navaja ustreznice v nemškem, angleškem in francoskem jeziku ter literaturo, v kateri se je izraz najprej pojavil. Obvezno za vse, ki imajo doma vsaj eno Freudovo, Lacanovo ali pa tudi Žižkovo knjigo. Samo Rugelj
|
|
|
|
