|
|
 |
 |
Ubijanje kače je izrazito večplasten in zmuzljiv roman. Na eni strani gre za neposredno, robustno pripoved o posamičnem »znotrajpartizanskem« obračunu med dvema obveščevalcema – »ta ceglastim« in »ta preklastim« – in samovoljnjim, tiranskim komandantom Gadom. Sporočila o teh preteklih, s krvjo nedolžnih prepojenih dogodkih, ki jih tu pa tam prekinjajo vulgarni anekdotični medklici obeh preživelih, pa vseskozi brez vidnih šivov prehajajo v grenko univerzalno porabolo o človeški naravi. Iz perspektive romana se delitev na partizane in domobrance oz. na gošarje in cerkvenjake, kot jim pravi Snoj, kaže kot vznazajšen ideološki konstrukt. Avtor namreč namesto te (navidezne) ločnice med obojimi postavi temeljnejšo dialektiko gospodarja in hlapca, ki v izrednih, vojnih razmerah sicer postane oblastnejša, a smo ji v resnici vselej podložni. »Ena in ista speljíva in vodljíva uboga gmajna, hejá hejó, ti volkovi in ti psi!« zapiše Snoj. A ta pisateljeva gesta izbrisa razlik kljub videzu
ne/nadideološkosti seveda ni nevtralna. Maša Ogrizek
Zbirko sestavljajo novele, ki jih Jančarjevi bralci že poznajo in ki preigravajo značilne pisateljeve teme. V ospredju sta po navadi posameznik, ki se spopada z eksistencialnimi vprašanji, in neki dogodek iz njegovega življenja, ki ga nepovratno zaznamuje (npr. Prerokba, Smrt pri Mariji Snežni), morda celo za več generacij. Zgodbe govorijo o človekovi zmožnosti samoodločanja (Lucijine oči), ta pa je nekako vedno podrejena usodi (spet Lucijine oči, Smrt pri Mariji Snežni) – če posameznik vanjo verjame. Snov zajemajo iz ožjega, poznanega okolja (Ljubljana), a tudi širše, saj se dotaknejo največjih človeških katastrof, kot so vojne in revolucije, te pa niso nič manjše od osebnih tragedij (npr. Dve sliki). Jančar je mojster tako dolgih kot kratkih zgodb, ki jih pogosto postavi v prostore zgodovinskega spomina – npr. v arhive (Zoževanje prostora, Zalezovanje človeka), knjižnice, vojašnice. Prek dinamičnega pripovednega loka, v katerem pogosto kombinira več zgodb in pripovednih časov (Prikazen iz Rovenske), pa jih vedno spretno pripelje do vrhunca. Tina Škrajnar Petrovič
Osemnajst kratkih zgodb iz prvenca mladega mariborskega avtorja se pači od ugodja, nesreče, samovšečnosti, dolgčasa in frustracij. Predvsem jim nikoli ne zmanjka ironičnih podtonov in čisto vsaka od Spačenih spretno lovi ravnotežje med komičnim in tragičnim. Popačenje je stanje spreminjanja, »vmesni položaj, ko nisi več nekaj, od česar si se /…/ odtrgal, a nisi še tisto, kar naj bi /…/ postal«, piše Robert Titan Felix. Smešen vic pripelje do samomora, strasten seks pa se spreobrne v nakano. Avtor bralca premešča iz skrajnega v še skrajnejši položaj in odpira številna aktualna, toda neprijetna vprašanja. Ana Geršak
Obsežni opus vsestranskega ustvarjalca se razteza že čez štiri desetletja in vsebuje številne zbirke novel in pripovedi, romane, satire, pravljice za odrasle in otroke, črtice, scenarije za radijske igre, drame in humoreske. Tomšič velja za odličnega poznavalca Istrske zgodovine, pogosto pa se loteva tudi znanstvene fantastike in mistike. Slednje velja tudi za dvodelno sanjsko kroniko (pred nami je njen drugi del), v kateri se osrednji junak Orfano srečuje z neznanim, nadčutnim in nerazumljenim svetom sanj, skozi katerega se razkrivajo posameznikove najbolj skrite misli in želje. Renate Štrucl
Zmajeva kri: Mohor; Anuška
Valerija Skrinjar Tvrz
|
|
 |
 |
Karantanija, 2009
t. v., 262 str. (vsaka)
35 € (vsaka)
|
Zgodovinska trilogija se večinoma odvija v Zagorju in njegovi okolici. Avtorica (1928) nam ponudi slikovito in z zgodovinskimi dejstvi prepojeno branje. Čas zgodbe se odvija od prvih odkritij »zmajeve krvi«, kot so tamkajšnji kmeti imenovali premog, v začetku 18. stoletja do druge svetovne vojne in nato zaprtja zagorskega rudnika. Za naslovna junaka prvih dveh knjig (tretjo lahko pričakujemo marca letos) je avtorica izbrala Mohorja (slikarja panjskih končnic) in Anuško (knapovsko ženo in mati), iz katerih se zrcali klenost tamkajšnega prebivalstva, ki pa se je kljub temu moralo ukloniti industrializaciji in se s svojih rodnih kmetij umakniti na manj rodovitna območja. Tvrzova s svojo pripovedno močjo, ki ne zaostaja veliko za klasiki tipa Janez Jalen, bralca popelje skozi najrazličnejše prigode rudarjev in okoliških prebivalcev, vse skupaj pa začini s kopico »knapovskih« izrazov in poskuša na ta način ustvariti pristno ozračje tistega časa. Zgodovina rudarjenja malo drugače. Jure Preglau
Po zbranih pesmih Gregorja Strniše in Daneta Zajca, je sedaj izšel še tretji tovrstni monumentalni projekt Študentske založbe, zbrane in nove pesmi Kajetana Koviča (Vse poti so / večno stare / vsak korak / je večno nov), modernega klasika slovenske poezije. Pisec obsežne spremne besede, ugledni literarni zgodovinar in pesnik Boris A. Novak, je ob 70-stranski obravnavi v knjigi zbranega Kovičevega opusa (govorimo seveda o njegovih pesmih za odrasle, knjigi je dodan tudi CD z avtorjevimi branji njegove poezije) dejal, da je imel ob njenem pisanju in analiziranju dobesedno tremo. Po njegovem je kakovost pesniškega opusa Kajetana Koviča tako »čista in visoka, sporočilnost njegovih pesmi pa tako kompleksna in zavezujoča, da v okvirih pričujočega razmisleka ne bom mogel ustrezno obdelati vseh relevantnih značilnosti njegove poetike«. Eden največjih knjižnopesniških projektov lanskega leta ter nov dokaz, da lahko debele knjige zbranih pesmi včasih laže najdejo svoje bralce in kupce kot posamezne pesniške zbirke. Samo Rugelj
Janko Kersnik: monografija
Gregor Kocijan
|
|
|
ZRC
zbirka Monografije k Zbranim delom slovenskih pesnikov in pisateljev, t. v., 413 str.
28 €
|
Monografija priznanega literarnega zgodovinarja predstavlja izčrpen popis življenja in dela Janka Kersnika in predstavlja nepogrešljiv dodatek k njegovim Zbranim delom. Avtor sledi Kersnikovemu literarnemu razvoju od zgodnjih pesniških poskusov, feljtonistike in prvih pripovednih del do mojstrstva, ki ga je kasneje dokazal na tem področju in je doseglo vrhunec z Jaro gospodo. Kocjan nato sledi tudi Kersnikovemu postopnemu umiku iz aktivnega literarnega udejstvovanja in s tem ustvari resnično popoln in sklenjen pregled njegovega ustvarjanja. Literarnozgodovinsko dimenzijo monografije njen avtor podkrepi še z izjemno zanimivim in informativnim pregledom Kersnikovih literarnoestetskih načel in usmeritev, v okviru katerih dokumentira tudi njegov postopni prehod v realizem, ki ga je med prvimi vpeljal v naš prostor. Poleg literarnozgodovinske vsebine pa monografija postreže tudi z bogatimi biografskimi dejstvi, ki predstavijo pisatelja še v njegovi poklicni, politični in predvsem človeški dimenziji. Matic Večko
Josip Jurčič velja za začetnika sodobne pripovedne proze na Slovenskem. Matjaž Kmecl se je v pričujoči monografiji lotil kompaktnega pregleda pisateljevega življenja in dela. Struktura poglavij v grobem sledi kronološkemu poteku Jurčičevega literarnega razvoja, ob tem pa izpostavlja pisateljeve lastne teoretsko-ideološke opazke in zapise, skozi katere se kažejo obrisi njegove poetike. Kmecl tudi sistematično zavrne nekatere splošno sprejete stereotipe in kritike v zvezi z Jurčičevo izvirnostjo in literarno odvisnostjo od Levstika in pokaže, da je bil pisatelj pri branjenju svojih literarnih stališč samozavesten in čvrst. Sveže in informativno. Matic Večko
Slovenski vremenski pregovori in reki
Uriš Premru in Martin Toman
|
|
|
Didakta, 2009
t. v., 60 str.
14,90 €
|
V času, ko so vremenske napovedi vsakodnevna stalnica, si ne moremo predstavljati, kako so lahko brez njih shajali naši predniki, ki so bili nenazadnje še precej bolj odvisni od vremena. Pred nami je simpatična knjiga, ki nas poduči, da so vremenske napovedi obstajale tudi takrat, sicer morda nekoliko manj natančne vendar pa estetsko precej bolj dognane. Gre za zbirko slovenskih vremenskih pregovorov in rekov, ki so se izkristalizirali skozi stoletja opazovanja vremenskih pojavov in so jih naši predniki prelili v tekoče prozo ali verze. Na enem mestu zbran dragocen delček naše kulturne dediščine. Matic Večko
Redna zbirka Prešernove družbe 2010
|
|
|
149,95 €
|
V novi zbirki lahko ponovno najdemo izbrane slovenske avtorje. Matjaž Pikalo s knjigo Genija dopolnjuje trilogijo kratkih zgodb za otroke (trilogijo sestavljata še knjigi Luža in Samsara), svoje pa mlajšim bralcem pridaja še Niko Grafenauer s poučnimi in igrivimi dialogi med Špicmožicem in Halomuho. Odraslim bralcem je namenjen lirični roman Urške Krišelj Grubar Avgusta, kateremu je dodana tudi zgoščenka z avtorskimi popevkami. Za boljše poznavanje slovenske kulture pa so ustvarjalci zbirke tokrat vanjo uvrstili knjigi Sto narodnih noš na Slovenskem, kjer v pesmih, ilustracijah in opisih spoznavamo tradicionalna oblačila naših prednikov, ter 2 x sto vinskih trt na Slovenskem, ki bralcem predstavi najrazličnejše vrste te kulturne rastline, iz katere Slovenci pridelujemo ena najkakovostnejših vin daleč naokoli. Seveda pa zbirki ne manjka niti tradicionalni Prešernov koledar 2010.Jure Preglau
|
|
|
|
