|
|
 |
 |
Kot slovenski izvirni prispevek k digitalizaciji filma in teoriji dolgega repa je Aleš Blatnik, filmofil in spletni podjetnik, dodal svoja razmišljanja, ki jih je strnil v pričujoči knjigi. Bralcu ponudi bliskovit pregled filmske zgodovine skozi optiko poslovnih modelov in filmskih tehnologij vse od začetkov pa do današnjih digitalnih časov. Na skoraj enciklopedičen način prikaže vse pomembne tehnološke, ekonomske in ne nazadnje družbeno-kulturne dejavnike in pojave, ki so postopoma pripeljali do spremembe filmske paradigme – ogled filma se je iz obiska kinodvoran spremenil tudi v zasebno, skoraj intimno dejanje, umeščeno v zavetja stanovanj. Avtor na razumljiv in zgoščen način predstavi ključne koncepte, povezane s filmskim področjem v dobi interneta, od spletne filmske baze IMDB, piratske scene in principa internetne izmenjave datotek do internetne videoteke Netflix, ob tem pa vse skupaj podkrepi s kritično refleksijo in razmišljanjem o novih priložnostih in nevarnostih, ki jih ponujajo omenjeni pojavi. Sveža knjiga o našem vse bolj digitalnem filmskem
vsakdanjiku. Jure Preglau
Knjiga-intervju, v filmski maniri opremljena tudi z estetskimi fotografijami glavnih junakov, pri kateri sprašuje Peter Zobec (ob prejetju Badjurove nagrade leta 2006 mu je izšlo memoarsko delo Od Krima do Krima), legendarni slovenski filmar in sodelavec mnogih domačih režiserjev, odgovarja pa Mirjana Borčić, legendarna in vedno entuziastična promotorka filmske vzgoje na Slovenskem (Badjurove nagrado je prejela leta 2007). Knjiga je neke vrste zgodovinska kronika porajanja in razvoja filmske vzgoje na naših tleh, hkrati pa meditativna impresija o filmih in filmskih ljudeh, ki so zaznamovali sogovorca. Po drugi strani pa to delo, kljub desetletjem prizadevanj instiucionalno še vedno precej neurejeno področje filmske vzgoje, kaže na to, da tudi entuziazem velike skupine zagrizenih filmskih pedagogov, ki so pomembno pripomogli k poznavanju filma in filmskega medija povojnih generacij, ni dovolj, če ni na delu tudi dovolj velike politične volje. Knjiga, ki predstavlja prispevek dveh starost slovenskega filma k njegovi zgodovini. Samo Rugelj
|
|
|
|
