|
|
 |
 |
Knjiga je prelomno delo enega najpogosteje upoštevanih, pa tudi zavračanih umetnostnozgodovinskih avtorjev, ki so bistveno vplivali na pojmovni in teoretski okvir umetnostne zgodovine in na akademsko raziskovanje, ki se je proti koncu 19. stoletja vse bolj institucionaliziralo znotraj univerz v nemško govorečih deželah. Wölfflinova sistematika oblik, ki je bila sicer najbolj usmerjena na razliko med umetnostjo renesanse in baroka, je v veliki vplivala na tako rekoč vse velike teoretike na polju umetnostne zgodovine, med katerimi so Panofsky, Gombrich in Benjamin, pa tudi Izidor Cankar. Maša Ogrizek
Resnična zgodovinska prigoda o zamenjani identiteti, ki jo je čas zabrisal v legendo, se kljub avtoričinim številnim arhivskim navedkom in detajlno izpisanemu historičnemu kontekstu bere kot najsodobnejši roman. »Čudovita zgodba« Martina Guerra spretno krmari med dejstvi in fikcijo, med zgodovinopisnim in literarnim diskurzom, ki ni ne eno ne drugo, temveč ves čas oboje hkrati. Nenazadnje – je kaj bolj ironičnega od avtorice, ki v znanstveni študiji secira vlogo pripovedovalca v zgodbi, medtem ko sama ves čas podlega romanesknim narativnim postopkom, da prekrši vse zakone »zglednega zgodovinopisja«? Ana Geršak
Kanadska urbanistka in aktivistka (1916–2006) je v svoji bogati in raznoliki karieri napisala več knjig, a nobena ni presegla Umiranja in življenja velikih ameriških mest iz leta 1961, ki je imela tudi konkreten in velik vpliv na načrtovanje Ontaria. Avtorica je v nasprotju s prevladujočimi urbanističnimi težnjami, da je treba v mestu ločevati različne tipe življenjskih prostorov, od industrijskih do stanovanjskih, na svež način zagovarjala prepletanje mestnih funkcij in raznovrstnost, ulico postavljala za prizorišče urbanega življenja, poudarjala pomen starih stavb in vlogo spontane samoorganizacije mestnega življenja. Samo Rugelj
Slavni traktat Lorenza Valle se navezuje na najznamenitejši ponaredek v zgodovini Zahoda, listino, s katero naj bi cesar Konstantin ob selitvi na Vzhod prepustil zahodno cesarstvo papežu. Njegovega dela pa ne gre jemati samo kot kritiko rimske Cerkve in papeštva, ampak ga velja preučevati predvsem v kontekstu italijanskega humanizma in s tem povezanih miselnih tokov. Vallovemu pisanju je dodan krajši spis O katoliški slogi Nikolaja Kuzanskega, ki velja za zadnjega velikega filozofa srednjega veka. V njem so izpričana njegova prizadevanja za spravo med zahodnimi in vzhodnimi Cerkvami. Maša Ogrizek
Znanstvena monografija dr. Katje Mihurko Poniž je pomemben prispevek na področju kulturne zgodovine spola na Slovenskem. V njej avtorica raziskuje diskurz o ženskah v slovenski publicistiki 19. stoletja in ga obenem primerjalno umešča v širši kontekst habsburške monarhije. S kritičnim branjem prispevkov v časopisih in revijah analizira značilnosti in posebnosti razprav o vlogi Slovenk v narodnem gibanju, o materinstvu, zakonu, vzgoji deklet, ženskem izobraževanju, o prostituciji, ženski seksualnosti in o podobah bralk. Pri tem pa poudarja, da so ti zapisi o ženskah dejansko sámo »ženskost« sploh šele konstruirali. Maša Ogrizek
|
|
|
|
