Knjigarna Bukla
Knjiga
Joseph Anton
Spomini
Prevod: Jure Potokar go site Urejanje: Špelca Mrvar Spremna beseda: Jasna Vombek
Založba: Modrijan, 2013 Zbirka: Poteze Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.
trda vezava, 710 str. Mere: 22,5x14 cm, 1124 g ISBN: 978-961-241-770-3
Redna cena: 44,90 €
Popust: 64 %
Prihranek: 28,90 €
Spletna cena: 16,00 €
V ceno je vključen 9,5% DDV
Na zalogi, rok dobave 3-4 dni
Založnik o knjigi

http://www.avesco.ch/informationen/suche/?CLICK-to-CAMS=www-livecam44com »Ničesar takšnega ni, kot je ›običajno življenje‹.«

Ko je Salman Rushdie na valentinovo leta 1989 izvedel, da je iranski verski voditelj, ajatolah Homeini, zanj izrekel fatvo s smrtno obsodbo zaradi žalitve preroka Mohameda in vseh njegovih vernikov, ki jih je zapisal v svojem četrtem romanu Satanski stihi (1988), si prav gotovo ni mogel predstavljati, kakšne posledico bo fatva imela zanj in za vse, ki so tako ali drugače povezani z njegovo knjigo. Seveda je bilo pričakovati, da bo Rushdie nekoč napisal spomine na to obdobje, in ko je septembra 2012 izšla knjiga Joseph Anton – Spomini, je takoj zbudila nedeljeno zanimanje. Da Rushdieja niso začeli preganjati zaradi najboljšega romana Otroci polnoči, ampak zaradi Satanskih stihov (slovenski prevod 2005), ki jih na nekem mestu Spominov sam označi za »nekoliko štoraste«, je nekaterim kritikom zadostovalo, da so napade nanj nekritično sprejemali, če ne celo odobravali.
Rushdie skozi spomine imenitno nakaže, kako ustvarja, kakšna je bila na primer geneza Satanskih stihov kot tudi nadaljnjih knjig, ki jih je kljub neprijetnim življenjskim okoliščinam zmogel napisati. Prav tako pomembno je, kako avtobiografski so posamezni liki in okoliščine, v katerih se ti znajdejo. Že samo zaradi tega se zdijo spomini poučno branje za vse, ki Rushdiejevo pisanje spremljajo in jih navdušuje. Spomine je Rushdie napisal v tretji osebi, najbrž zato, da bi tako vzpostavil primerno distanco med zasebnim »Salmanom« in javnim »Rushdiejem«.

source link
Recenzija Bukla

Moralo bi biti še eno prijetno valentinovo, vendar je indijsko-angleški pisatelj Salman Rushdie na ta dan leta 1989 prejel svojevrsten poljub smrti. Zaradi razžalitve preroka Mohameda in žalitve muslimanske vere sploh v romanu Satanski stihi, ki je izšel leto poprej, je ajatola Homeini v zvezi z Rushdijem oznanil fatvo, neke vrste smrtno obsodbo, s katero je pozval muslimane, naj pisatelja ubijejo. Od tega trenutka dalje se je Rushdieju življenje korenito spremenilo, njegovo vsakodnevno bivanje in gibanje je bilo močno oteženo, njegova eksistenca je postala točka na listi diplomatskih pogovorov med Iranom in Veliko Britanijo, njegovo intimno življenje, vključno z odnosi z njegovimi najbližjimi, denimo s sinom, pa je razpadlo v kosce, ki jih je naslednja leta uspel krpati samo za silo in na obroke. Joseph Anton je bilo skrivno ime, ki ga je Rushdie uporabljal kar nekaj časa, obenem pa je to tudi naslov intenzivne in gosto pisane avtobiografije, ki se po svojem začetku ob sprožitvi fatve v nadaljevanju vrne nazaj v Rushdijevo mladost, potem pa postopoma analizira njegovo avtorsko formiranje in pokaže nastavke, ki so bili temelj za inkriminirani roman. Rushdie o sebi piše v tretji osebi, vendar ves čas čutimo, da gre za osebno poročilo, da se hoče zahvaliti tistim, ki mu v tistih časih niso obrnili hrbta (denimo mnogi angleški pisatelji, ki so mu omogočili skrivanje na raznih krajih itn.), a da si ne more kaj, da ne bi bolj ali manj neposredno okrcal tudi tistih, ki so se ustrašili kazni, ki ga je zadela, in se raje obrnili stran. Joseph Anton je ena najbolj napetih literarnih avtobiografij zadnjega časa, ki jo seveda nepozabno navdihuje Rushdijev veličasten pripovedni talent.

Samo Rugelj; Bukla 97-98

© Bukla – Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Pogoji uporabe.