Knjigarna Bukla
Knjiga
Prekariat
Nevarni novi razred
Izvirnik:
The precariat (2011)
The precariat
Prevod: Amanda Saksida
Spremna beseda: Marko Funkl
Urejanje: Zdravko Kobe
Založba: Krtina, 2018
Zbirka: Krt
Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.
mehka vezava, 319 str.
Mere: 19,5x14 cm, 378 g
ISBN: 978-961-260-106-5
Spletna cena: 25,00 €
V ceno je vključen 9,5% DDV
Na zalogi, rok dobave 3-4 dni
Založnik o knjigi

click here Knjiga Prekariat. Nevarni novi razred je prelomna študija o strukturnih spremembah na področju dela in njihovih socioloških, političnih in kulturnih implikacijah za sodobno družbo. Ko govorimo o organizaciji (ne samo ekonomske dejavnosti, temveč samega življenja) v razvitih kapitalističnih družbah, za referenčni model praviloma še vedno uporabljamo polno zaposlitev za neodločen čas. Na tej predpostavki temelji delovanje velike večine družbenih podsistemov, od socialnega, zdravstvenega, pokojninskega zavarovanja, prek pogojev najemanja kreditov in socialnih pogajanj do, na primer, delovnega časa vrtcev. A polna zaposlitev za nedoločen čas, ki ni značilna za celotno zgodovino kapitalizma, vedno bolj postaja izjema tudi v razvitih zahodnih ekonomijah, še zlasti med pripadniki mlajših generacij. Standing poudarja, da je zaradi globalizacije in predvsem zaradi organizacijskega razvoja sodobne ekonomije, pa tudi zaradi širših družbenih preobrazb, prišlo do strukturnih sprememb. Nastaja nova družbena skupina, prekariat, ki jo bolj kot vse drugo določata nestabilnost in zelo omejena možnost oblikovati življenjepis. Vsaj za zdaj je ta skupina heterogena, kar ji zmanjšuje zmožnost za organizirano nastopanje v javnosti. Toda kot opozarja Standing, so družbena protislovja, ki so utelešena v njej, tako velika, da se prekariat prav lahko preoblikuje v novi nevarni razred, če družba ne bo zaznala problema in se nanj ustrezno odzvala – med drugim z novo pravno ureditvijo delovnega področja, novo davčno politiko in nazadnje drugačno organizacijo ekonomske dejavnosti. 

Guy Standing, po izobrazbi ekonomist, je bil dolgo zaposlen pri Mednarodni organizaciji dela, kjer je spremljal svetovna gibanja na področju zaposlovanja in do leta 2006 vodil oddelek za socialno-ekonomsko varnost. Danes je profesor za Razvojne študije na Šoli za orientalske in afriške študije Univerze v Londonu. Objavil je več odmevnih del – poleg tega, ki ga držite v rokah, omenimo vsaj še Global Labor Flexibility (1999), Work after Globalization (2009), A Precariat Charter: from denizens to citizens.  

Recenzija Bukla

Na prvi pogled se zdi, da je prekariat nekaj, s čimer se mora ukvarjati predvsem ali pa celo samo tisti, ki je njegov del. Vendar pa sintetično in natančno napisana študija Guyja Standinga, ekonomista, ki je bil dolgo časa zaposlen pri Mednarodni organizaciji dela, pokaže precej drugačno sliko. Za zdaj je redno zaposlena oseba za nedoločen čas še vedno temelj delovne organiziranosti, ki omogoča delovanje različnih drugih družbenih sistemov v sodobni zahodni civilizaciji, od zdravstvenega in pokojninskega sistema na eni strani do najemanja kreditov za nakup avtomobilov, nepremičnin itn. na drugi. Porast prekariata v zadnjih desetih letih tako pri nas kot tudi drugod po svetu pa po Standingu lahko pripelje tudi do tega, da bo nezanesljivost delovnega statusa in iz tega izhajajoče spremenjeno vedenje lahko začelo vplivati tudi na takšne odločitve prizadetih prekarcev, da bodo te začele posegati na obstoječe (in za zdaj še delujoče) modele, na katerih počiva sedanje delovanje države in ekonomije. Zato je knjiga Prekariat ne samo delo za tiste, ki imajo trenutno takšen delovni status, in pa za tiste, ki se v njem lahko znajdejo v bližnji prihodnosti, temveč so njene analitično razdelane teze nujno branje tudi za tiste, ki se za povečevanje prekarnega statusa zdaj zavzemajo iz povsem ekonomskega razloga nižanja stroškov dela. Prekariat je knjiga, ki jasno pokaže, da se lahko te tendence, potem ko bodo prekarci iz heterogene postali bolj homogena skupina, lahko obrnejo proti svojim kreatorjem, torej temeljito vplivajo na njihovo obstoječe pos­lovanje in jih posledično prisilijo, da se v smislu organiziranja dela in delavcev povrnejo nazaj, kjer so že bili. Zdaj seveda pod drugimi pogoji.

Samo Rugelj; Bukla 141

© Bukla – Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Pogoji uporabe.