Knjigarna Bukla
Knjiga
Slovar slovenskih frazemov
trda vezava, 1158 str. Mere: 24,5x17 cm, 2033 g
ISBN: 978-961-254-329-7
Spletna cena: 69,00 €
V ceno je vključen 9,5% DDV
Trenutno ni na zalogi, rok dobave po dogovoru
Založnik o knjigi
Slovar slovenskih frazemov je nastal med slovarskimi projekti, ki od leta 2001 potekajo v Leksikološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Z nekaj spremembami in dopolnitvami je izdelan po konceptu, ki je bil objavljen leta 2000 v Jezikoslovnih zapiskih (št. 6, str. 81–116). V obsežnem slovarju je večina najpomembnejših frazemov, ki se uporabljajo v slovenskem knjižnem jeziku, in sicer v vseh njegovih zvrsteh. Sestavljen je iz uvodnega in slovarskega dela. V uvodnem delu je na kratko pojasnjeno, kako je ta slovar nastajal, kako je zasnovan in kaj bomo našli v njem. Med vidiki zelo kompleksne slovarske obravnave frazemov je treba omeniti zlasti ponazarjanje rabe frazemov s citati, podatke o nastanku, izvoru ter navajanje pomensko ustreznih ali sorodnih tujih frazemov.

V Slovarju slovenskih frazemov so frazeološki slovarski sestavki navedeni abecedno po besednih iztočnicah – sestavinah frazemov. Posamezni frazem je v slovarskem sestavku pojasnjen s sedmih v zasnovi pojasnjenih in komentiranih vidikov. Tu je treba poudariti pomembnost zadnjih treh, tj. ponazarjanje rabe frazemov s citati iz klasičnega listkovnega gradiva, po katerem sta bila npr. narejena Slovar slovenskega knjižnega jezika in Slovenski pravopis, in iz elektronskega besedilnega korpusa Nova beseda ter drugih spletnih, klasičnih in ustnih virov, dalje pojasnjevanje izvora, nastanka frazema ter navajanje pomensko ustreznih ali sorodnih frazemov v drugih evropskih jezikih. Podoben kompleksen pristop k razlaganju živalskih frazemov je avtor pred tem preizkusil v delu Živali v prispodobah 1, 2 (Celje 1996, 1998). Vsak frazem je v slovarskem sestavku zaradi ekonomike razložen samo pri glavni besedni iztočnici, pri drugih besednih iztočnicah pa je navedeno napotilo h glavni iztočnici. S sistemom kazalk je tako možno najti razlago frazema pri glavni iztočnici prek katerekoli polnopomenske sestavine frazema. Katere so te sestavine in kaj je glavna besedna iztočnica, je pojasnjeno v uvodnem delu. Kot projekt je Slovar slovenskih frazemov imel delovni naslov Frazeološki slovar slovenskega jezika. Pod tem naslovom je avtor leta 2003 izdal tudi poskusni zvezek.

Recenzija Bukla
enter Rugelj: Nedavno je izšel vaš veleslovar slovenskih frazemov. Koliko časa je potekalo delo na njem in kako?
follow link Keber: Delo na Slovarju slovenskih frazemov (tj. na njegovem sestavljanju, njegovi redakciji) je trajalo približno deset let, tj. od konca leta 2001 do leta 2011. Temu bi lahko uradno dodali še dve leti priprav za projekt Frazeološki slovar slovenskega jezika. Toliko namreč znese petina delovnega časa v desetih letih, v katerih sem s štirimi petinami delovnega časa delal kot soavtor slovarskega dela Slovenskega pravopisa 2001. Med službena dela, s katerimi sem si razen tega pridobil reference za pisanje SSF, lahko štejem delo v Etimološko-onomastični sekciji (od 1. septembra 1970 do 31. decembra 1980), potem pa od 1. januarja 1981 naprej v Leksikološki sekciji Inštituta za slovenski jezik kot soavtor Slovarja slovenskega knjižnega jezika (4. in 5. knjiga), ki je bil končan leta 1991. Razen tega sem kot avtor Leksikona imen (1. izdaja 1988, dopolnjene 1996, 2001, 2008) raziskoval tudi izimensko leksiko in frazeologijo in objavil več temeljnih razprav, kot avtor monografije Živali v prispodobah (1. del 1996, 2. del 1998) pa sem se poglabljal v živalsko metaforiko in frazeologijo. Že od sredine osemdesetih let naprej sem v revijah in na Radiu Slovenija v večletnih serijah razlagal izvor posameznih frazemov. Leta 2000 sem v periodični znanstveni reviji Jezikoslovni zapiski 6 (2000), str. 81–116, objavil članek Raziskovanje slovenske frazeologije – sedanje stanje in zasnova frazeološkega slovarja. Po tej zasnovi sem po letu 2001 začel sestavljati Frazeološki slovar slovenskega jezika (tak je bil namreč delovni naslov do leta 2010 in tudi naslov Poskusnega zvezka iz leta 2003). Po prvi recenziji leta 2010 je bil ta naslov ne po moji volji spremenjen v Slovar slovenskih frazemov.

cam directo gratis Rugelj: Pri praktični uporabi posameznega frazema po navadi citirate njegovo pojavitev v besedilih dnevnih časopisov, knjig itn. Kako bi ocenili frazemsko javno uporabo slovenščine: je preobložena z njimi ali ne?
http://www.ebz-pflege.de/?CAMS=teen-chatrrom&30a=e6 Keber: Za raziskovalca slovenske frazeologije je brez dvoma največ sodobnega gradiva v publicistiki v tiskanih in drugih medijih, zlasti pa na spletu in v političnem jeziku. Pripomniti pa je treba, da uporaba frazemov pri nas ni vedno ustrezna in pravilna, v sodobnih leposlovnih delih pa morda tudi bolj pičla kot pri nekaterih klasikih. Slovar slovenskih frazemov bi lahko vzpodbudil njihovo večjo in pravilnejšo rabo.

sex chat with webcam Rugelj: Pri učenju tujih jezikov imamo največ problemov ravno z razumevanjem fraz, ki sicer razumljive besede postavljajo v nov kontekst in pomen. Kako bi s te perspektive ocenili slovenščino? Je v smislu števila frazemov lahek ali težak jezik?
go here Keber: Na splošno velja, da je slovenski jezik za tujce kar trd oreh. Enako bi lahko rekli tudi za njegovo frazeologijo z zelo bogatim fondom frazemov.

http://blaupunkt.com/?CLICK-WIN=o2-vertrag-iphone-8-plus&0c5=91 Rugelj: Kaj vas je pri raziskovanju in odkrivanju slovenskih frazemov najbolj presenetilo in navdušilo?
go to site Keber: Frazeologija je po mojem mnenju med vsemi področji raziskovanja jezika najbolj zahtevna in predstavno bogata, a zato tudi daje največ zadovoljstva njegovim raziskovalcem. V primerjavi npr. s pravopisom, ki obravnava in predpisuje površinsko, formalno stran jezika in za katerega se ima skoraj vsakdo za poznavalca, je frazeologija nekakšna žlahtna nadgradnja jezika, ki je nastala po nekdanjih in zdajšnjih miselnih predstavah in motivih. Prav razkrivanje teh me kot raziskovalca izvora frazemov vedno znova navdušuje in preseneča.

get link Rugelj: Francoski pisatelj Georges Perec je pred leti napisal roman Izgin, ki ne vsebuje nobene črke e. Bi bilo po vašem mnenju možno napisati roman samo s frazemi? Ali so frazemi že sami po sebi dovolj za medsebojno komuniciranje?
go Keber: Samo s frazemi bi se verjetno dalo napisati krajšo novelo, roman nemogoče. Za medsebojno komuniciranje bi sami frazemi včasih lahko zadostovali. Sicer pa še enkrat ponavljam, da je frazeologija neke vrste žlahtna nadgradnja jezika, ki ga ob pravilni rabi in v pravi meri lahko zelo obogati in ga naredi bolj učinkovitega.
Samo Rugelj; Bukla 76

http://www.museedelagrandeguerre.eu/?WEBCAMS=big-girl-fuck © Bukla – Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Pogoji uporabe.

stickam webcam