Knjigarna Bukla
Knjiga
Tihi
Moč introvertnih ljudi v svetu, ki ne zna molčati
Izvirnik:
Quiet; The Power of Introverts in a World that Can't Stop Talking (2012)
Quiet
Prevod: Aleš Učakar
Urejanje: Sanda Šukarov
Založba: Mladinska knjiga, 2014
Zbirka: Esenca
mehka vezava, 403 str.
Mere: 23x16, 635 g
ISBN: 978-961-01-2811-3
Cena: 32,96 €
Trenutno ni na zalogi, rok dobave po dogovoru
Založnik o knjigi

http://sexoporwebcams.net/chat-live/camefuze Govor je srebro, molk zlato.

http://ses.fi/en/home/?web=xxx-live-sex

http://sexlive-camsex.com/porn-chat/nude-girl-snapchat-names
V svetu, kjer je nastopanje (ali nastopaštvo?) ali razgaljanje v resničnostnih šovih ter na družabnih omrežjih postalo običajno in zaželeno, se uvodna resnica zdi že presneto zaprašena. Iz kulture značajnosti smo se prevesili v kulturo pojavnosti in všečnosti. Sodobni ideal, tudi v poslovnem svetu, je ekstravertna osebnost, vselej zgovorna, brezmejno družabna in v vsakem trenutku pripravljena na samozavesten nastop, mreženje, prepričevanje, drzno samopromocijo. Ljudje, ki jim to ni v krvi, so označeni kot posebneži, introvertnosti pa je prilepljena oznaka malodane vedenjske motnje. Pa vendar, brez »tihih« ne bi imeli relativnostne teorije, Harryja Potterja, Microsofta, Beethovnovih simfonij, Googla, Sikstinske kapele …

http://blaupunkt.com/?games=jeux-hentai-furry

mobile omegle video chat Skrajnosti so seveda redke, vsi smo mešanica enih in drugih osebnostnih lastnosti, pa vendar je pri vsaj tretjini ljudi mogoče ugotoviti bolj izraženo potrebo po miru in introspektivnosti. Ameriška pisateljica in izpričana introvertka Susan Cain je v poglobljenem zagovoru introvertnosti posodila glas vsem, ki so obveljali za čudake, ker od tišine ne bežijo, ampak jo celo krvavo potrebujejo. Za »tihe« je svetovna uspešnica Tišina postala kultna knjiga, svojevrsten socialni komentar in potrdilo, da ni z njimi nič »narobe«, »glasnejšim« pa bo, upajmo, pomagala, da bolj zadržane soljudi bolje razumejo.

Recenzija Bukla

click here Knjiga, ki vrača pomen introvertnim (introvertiranim) ljudem. To so ljudje, ki sebe prepoznavajo in opisujejo pretežno z naslednjimi lastnostmi: premišljajoč, intelektualen, izobražen, skromen, občutljiv, zbran, resen, ozaveščen, samoopazovalen, vase obrnjen, blag, zmeren, samotarski, zadržan, plašen, nenaklonjen tveganju in rahločuten, kar so lastnosti, ki so nasprotne ekstravertnosti, ki so: energičen, zgovoren, priljuden, družaben, razdražljiv, dominanten, oblasten, aktiven, pozornost zbujajoč, naklonjen tveganju, neobčutljiv, obrnjen navzven, brezskrben, drzen in rad v središču pozornosti. Susan Cain (1968), sicer pravnica po poklicu in introvertna po značaju, je že vse svoje življenje opažala, da zahodna kultura (o introvertnosti namreč govori s kulturnega, psihološkega in sociološkega vidika) vse bolj temelji na glasnem, agresivnem in aktivnem izražanju lastnih stališč, ki ravno zaradi tega vse bolj pogosto in vse močneje prevladujejo v naši družbi, čeprav glasnost ni tudi sinonim za kakovost izraženega. Javno nastopanje, poglejmo, denimo, samo politično sceno, lahko torej zavzemajo in vodijo predvsem ljudje, ki so v zagovarjanju svojih stališč prepričljivo glasni in karizmatični (kar je tudi koncept spodbujanja samopredstavitve na mnogih ameriških univerzah), četudi vsebina njihovega govorjenja nima kakega globljega pomena. Na drugi strani pa so ljudje, ki jih imamo za tihe, skoraj neopazne, tj. introvertne, zaslužni za nekatere najbolj izpostavljene umetniške stvaritve (Sikstinska kapela), znanstvena dognanja (relativnostna teorija), popkulturne fenomene (Harry Potter) in poslovne inovacije (Google, Microsoft). Cainova je temi introvertnosti posvetila sedem let raziskovanja (neformalno pa seveda vse svoje odraslo življenje) in v knjigi Tihi, sprva tihi, potem pa vse bolj glasni uspešnici iz leta 2011, to vrsto značaja (v slovenščini imamo zanjo lep pregovor »Tiha voda bregove dere«) predstavila tako zgodovinsko (dvajseto stoletje ima skupaj s filmom, zvezdami, vzponom migracijskega priseljevanja v Ameriko in drugam itn. za posledico vzpon filozofije in vpliv ekstravertnosti), biološko in psihološko (s citiranjem mnogih raziskav, ki so preučevale vznikanje značaja) kot tudi kulturno (ali imajo vse kulture enak odnos do introvertnosti) ter napisala knjigo, ki se jo bere v tišini, a ima učinek groma.

Samo Rugelj; Bukla 104

enter site © Bukla – Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Pogoji uporabe.