Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0

Redkejše vrste čmrljev v Sloveniji

Značilnosti čmrljev in zanimivosti
Janez Grad, Aljaž Jenič, Tomaž Oštir
Redkejše vrste čmrljev v Sloveniji
17,50 € 17,50 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa 0,53 € se prijavite ali registrirajte
Na zalogi, dobava 1-5 delovnih dni

Knjigo zavijemo v darilni papir in zavežemo s trakom. Račun prejme kupec, knjigo obdarovanec.

2,90 €


Založba Celjska Mohorjeva družba, Celjska Mohorjeva družba
Leto izdaje 2016
ISBN 978-961-278-226-9
Leto izdaje izvirnika 2016
Fotografije Janez Grad, Aljaž Jenič, Tomaž Oštir
Urejanje Alenka Veber

Tehnične lastnosti
mehka vezava
21 x 15 cm
260 g
115 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
naravoslovje > biologija

Povej naprej

Založnik o knjigi

Pomembni opraševalci žužkocvetk

Knjiga predstavlja pet vrst čmrljev, katerih življenjski okoliš pri nas je omejen na specifična naravna okolja: Gorjance, Krakovski in Kočevski gozd. Avtorji opišejo še značilnosti čmrljev in zanimivosti, kot je npr. dnevno izletavanje čmrljev na pašo ali ton zvoka brenčanja različnih vrst čmrljev. Posebno pozorno so opisani zaščita čmrljev v naravi, gojenje čmrljev in njihovo promoviranje na slovenskih poštnih znamkah.

Čmrlji so pomembni opraševalci žužkocvetk. Živijo v različnih življenjskih okoljih Zemlje, predvsem naravnih; najraje v hladnejših predelih, tudi v Evropi, za katero avtorji navajajo različno število vrst. V Sloveniji različni viri navajajo 31 oz. 35 opaženih vrst.

Tropske nižinske predele in druge pokrajine sveta, kjer ni bilo avtohtonih čmrljev, so naselili tamkajšnji priseljenci. To so narekovale predvsem potrebe po opraševanju detelj in drugih kulturnih rastlin. V medsebojnem tekmovanju za preživetje in v tekmovanju z drugimi žuželkami so morali čmrlji razviti in ohranjati konkurenčen način izletavanja na pašo, ki jim omogoča zadostno bero medičine in cvetnega prahu. Seveda se morajo prilagoditi času medenja rastlin, ki jih obiskujejo, le-to pa je pogojeno tudi z vremenskimi danostmi. Opazovanja kažejo, da so čmrlji glede tega izredno racionalni. V vročih sončnih delih dneva, okrog poldneva, in v sušnem času, ko nekatere rastline zaradi teh okoliščin ne medijo v zadostni količini, izletavanje tistih vrst čmrljev, ki jih obiskujejo, upade.

Trije avtorji poznavalci nam v knjigi razkrijejo še številne druge značilnosti in zanimivosti čmrljev.

O avtorjih

Dr. Janez Grad, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, je eden najboljših poznavalcev čmrljev v Sloveniji. Po izobrazbi je doktor matematičnih znanosti in je uveljavljen strokovnjak na področju matematike in informatike doma in tudi v tujini. Od mladih nog se poglobljeno ukvarja z opraševalci, med katerimi so najbolj znane čebele, nepogrešljivi pa so prav čmrlji. Od leta 1997 je dejaven član Čebelarske zveze Slovenije, v kateri je vodil Sekcijo ljubiteljev in rejcev čmrljev, od leta 2005 do leta 2012 pa je bil predsednik iz sekcije nastale Komisije upravnega odbora Čebelarske zveze Slovenije za alternativne opraševalce. Bil je tudi član organizacijskega odbora Svetovnega čebelarskega kongresa APIMONDIA 2003 v Ljubljani. V okviru priprav na ta dogodek je kot vodja sekcije ljubiteljev in rejcev čmrljev organiziral izgradnjo čmrljaka – paviljona za čmrlje – v Čebelarskem centru na Brdu pri Lukovici. Je avtor številnih učbenikov, strokovnih člankov, referatov in predavanj na strokovnih simpozijih in srečanjih, doma pa ima kar tri čmrljake. Čmrlje goji že od leta 1984.

Tomaž Oštir je po izobrazbi univerzitetni diplomirani organizator dela. Od otroštva je čebelar, ljubitelj narave in čmrljev. Od leta 2005 v okviru projekta slovenska čebelarska šola v Kambodži poučuje čebelarjenje in raziskuje kamboške avtohtone čebele in pogoje za čebelarjenje ter je soustanovitelj kamboške čebelarske zveze. Je avtor številnih člankov in fotografij, objavljenih v srbskem Pčelarskem žurnalu in Bee worldu.

Aljaž Jenič, diplomirani biolog, je zaposlen na Zavodu za ribištvo Slovenije in se s čmrlji ukvarja že več kot 15 let. S temo razširjenosti čmrljev v Sloveniji je tudi diplomiral na Biotehniški fakulteti v Ljubljani na Oddelku za biologijo. Svoje delo je med drugim predstavil tudi na Svetovnem čebelarskem kongresu APIMONDIA 2003 v Ljubljani, trenutno pa pripravlja magistrsko nalogo o čmrljih v gozdu, kjer so ti proti pričakovanjem zelo pogosti. Sodeloval je tudi s tujimi raziskovalci, trenutno pa ga zanima predvsem ekologija čmrljev in kako se čmrlji prilagajajo različnim spremembam v okolju. Želi si odkriti vzorce razširjanja čmrljev in njihove vzroke.

Recenzija Bukla

Dr. Janez Grad je zaslužni profesor in član Čebelarske zveze Slovenije, Tomaž Oštir je že od otroštva čebelar in ljubitelj narave, Aljaž Jenič je diplomirani biolog, vse tri pa druži zanimanje, poznavanje in predvsem ljubezen do čmrljev. V tem delu so se odločili predstaviti čmrlje, o katerih večina ljudi ne ve kaj dosti, predvsem pa so se osredotočili na pet redkejših vrst. Knjiga nam predstavi tudi pomembne značilnosti naravnega okolja čmrljev v Sloveniji, gojenje čmrljev in njihove priljubljene rastline. Lahko razumljiva je tudi za vse, ki se na čmrlje sploh ne spoznajo, opremljena je s čudovitimi fotografijami, vključuje pa poglavja, ki bodo pritegnila tudi tiste, ki se jim zdi, da jih čmrlji nikakor ne zanimajo – na primer analizo zvoka brenčanja različnih vrst čmrljev ali pa zapis o slovenskih priložnostnih poštnih znamkah z motivom čmrlja.

Neža Poznič, Bukla 120-121

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...