Knjigarna Bukla
Knjiga
V vrtincu subkultur
Spremna beseda: Mitja Velikonja
Urejanje: Uroš Zorman
Založba: Sophia, 2016
Zbirka: Naprej!
Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.
mehka vezava, 202 str.
Mere: 21x14 cm, 310 g
ISBN: 978-961-7003-06-2
Spletna cena: 18,00 €
V ceno je vključen 9,5% DDV
Na zalogi, rok dobave 3-4 dni
Založnik o knjigi

Izvirno temeljno delo na področju slovenske humanistike in kulture. Osnovna tema knjige so subkulture, natančneje: analiza obstoječih subkulturnih teoretskih konceptov. Avtorica na osnovi svojega večdesetletnega delovanja na tem področju prikazuje, kako so se oblikovale in spreminjale definicije subkultur, kako se je razvijalo pojmovanje oziroma več soobstoječih konceptov subkultur in raziskovalnih tradicij, kje so bili poudarki v posameznih raziskovalnih obdobjih, ki so vplivali na spremembo splošne definicije subkultur vse do danes. Vsebinsko se je omejila na teoretska dognanja in razlage, ki so jih razvili pisci kulturnih študij v povezavi z mladinsko kulturo, zlasti glasbo. Skozi besedilo se prepletajo tri glavne smernice: ali lahko govorimo o obstoju univerzalne subkulturne teorije, ali subkulture lahko razložimo s konceptom, ki predvideva homogene, razredno utemeljene prakse, in ali so sodobne subkulture vpete v marketing lastnih identitet.Knjiga je tako historični in vsebinski prerez subkulturnih konceptov.

V prvem delu predstavlja tradicionalno teorijo subkultur, ki obsega ameriško teorijo sosesk in uporniške mladine od začetka 20. stoletja do šestdesetih let ter angleško teoretsko interpretacijo povojnih subkultur kot del upora delavskega razreda proti dominantnim hegemonskim institucijam (britanske) družbe v šestdesetih in sedemdesetih letih.

V drugem delu prikaže kritiko tradicionalnih konceptov, razčlenjuje pojmovanja sodobnih avtorjev na področju subkulturne teorije. Te študije temeljijo na splošnem konceptu postmoderne, osrednje mesto pa so zasedle teme razcepljenosti, pretočnosti in potrošništva. Pri tem so ponudile množico novih načinov razumevanja in definiranja subkulturnega fenomena: oblikovanje in mobilnost postsubkulturnih identitet, vprašanje postsubkulturne avtentičnosti, pojav klubskih kultur ali kultur okusa in njihovega notranjega vrednostnega statusa, DIY kultur ali kultur upora in njihove politične vpetosti itn. Toda vsi ti koncepti razlagajo subkulture segmentarno, kot študije primerov, zato so med seboj razpršeni, nepovezani. To pa je izhodiščna točka avtoričine izvirne nadgradnje in postavitve novih temeljev za proučevanje skupin, ki jih označujemo kot subkulturne.

S tega vidika lahko štejemo njeno knjigo kot pionirsko, ne samo v lokalnem merilu, temveč tudi mednarodnem. Odlikujejo jo tematska inovativnost, sistematični pregledni značaj, kritične primerjalne analize, vsebinska izčrpnost ter spoznavni domet, ki presega dosedanje študije na to temo. Namenjena je kar najširši javnosti, ne le strokovni.

Recenzija Bukla

Pred nami je sociološka analiza in tudi sinteza razvoja subkultur skozi čas. Jasna Babić z Mirovnega inštituta poskuša misliti subkulture kot celoto in pokaže, kako pomembne so za širšo družbo. Subkulture niso nova stvar, niso pa tu že od nekdaj. Po navadi se spletejo okrog umetniških, zlasti glasbenih praks, ki delujejo emancipatorno na skupine brez družbenega glasu. Skozi subkulture se mobilizira alternativni potencial – ne samo za upor, temveč predvsem za vključitev marginaliziranih skupin pa tudi za razvoj ustvarjalnosti ter samoizpolnitve naproti golemu potrošništvu. Kot ena prvih subkultur so preprosto obveljali »boemi«, največ subkultur pa se je vzpostavilo od pojava popularne kulture dalje, torej po drugi svetovni vojni. Tudi v tretjem tisočletju se pojavljajo nove in nove oblike, kakovost pričujoče knjige pa je ravno v aktualnem zornem kotu, ki nas spremlja skozi vsa poglavja.

Žiga Valetič; Bukla 129-130

© Bukla – Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Pogoji uporabe.

 Košarica knjigarne 
V košarici ni knjig.
 Poletno branje