Knjigarna Bukla
Knjiga
Teorija, nasilje, fascinacija
Urejanje: Muanis Sinanović
Založba: Litera, 2016
Zbirka: Nova znamenja
mehka vezava, 197 str.
Mere: 18x11 cm
ISBN: 978-961-6949-86-6
Spletna cena: 18,00 €
V ceno je vključen 9,5% DDV
Na zalogi, rok dobave 3-4 dni
Založnik o knjigi

Delo Teorija, nasilje, fascinacija, nagovarja najsodobnejše probleme na področju etike, epistemologije in politične filozofije. V času obujanja etičnih kategorij solidarnosti in množične politike, kakršne poznamo v moderni evropski zgodovini, od meščanske francoske evolucije do totalitarnih režimov 20. stoletja, proti toku prevprašuje doslednost etičnih utemeljitev tovrstne politike.
Fenomene nasilja, ki se znotraj omenjenih političnih projektov dogajajo, obravnava genealoško in filozofsko-antropološko, skozi ekonomijo moralnih določil, ki opredeljujejo vsako družbeno delovanje. Kot poseben moment analize vključi vprašanje fascinacije nad družboslovno teorijo, ki operira z nkrajmoralnimi kategorijami in metodološkimi aparati ter uspešno dokazuje notranjo nekonsistentnost teženj, ki poskušajo tej teoriji vsiliti določena moralično-partikularna izhodišča.

Matija Jan (1993) je eden najbolj vidnih intelektualnih glasov svoje generacije. Redno sodeluje z redakcijo za Kulturo in humanistiko Radia Študent, za katero piše analize aktualnih ideoloških problemov. Ti njegovi prispevki sodijo med najbolj opazne na omenjenem mediju. Kot študent je sodeloval na dogodkih Filozofski maraton in Dnevi filozofije. V socialnem centru Rog je v okviru predavanje Spoznavanje narave in družbe pripravil odmevno predstavitev pričujočega dela. Je eden od središčnih likov obetajoče nove ljubljanske filozofske scene. 

Recenzija Bukla

Avtor sodi v mlajšo generacijo slovenskih filozofov, ki na ramenih dolge zgodovine presenečajo z artikuliranostjo, svežino in pronicljivostjo. V kombiniranem filozofsko-sociološkem diplomskem delu, predelanem v knjigo, se oprime temeljnega postopka dvoma, s katerim prevprašuje etične kategorije, ki jih prinesejo na površje vrtinci politike in jih preoblikujejo v svojo korist, ki je lahko tudi nikogaršnja, etičnost pa ob tem zanemarijo. Jan se poda v osrčje ideologij, ki z visokoletečim leporečenjem skušajo potrditi ljudstvo v fascinaciji nad nasiljem, ki da je neizbežno. Delno napada »socialistično sodrgo«, kar šaljivo in samoironično prizna v Zahvalah, delno fašizem s primerom Marinettijevega Manifesta k etiopski kolonialni vojni. Skozi osrednje poglavje o Foucaultu se poglobi v protislovja nemoralnega diskurza in moralne vnanjosti, za dodatni razlagalni pripomoček pa si vzame Marquisa de Sada. 

Žiga Valetič; Bukla 131

© Bukla – Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Pogoji uporabe.

 Košarica knjigarne 
V košarici ni knjig.
 Poletno branje