Knjigarna Bukla
Knjiga
Tito
Prevod: Maja Novak, Andrej E. Skubic
Založba: Modrijan, 2017
trda vezava, 960 str.
Mere: 24x16,5 cm
ISBN: 978-961-241-993-6
Spletna cena: 59,50 €
V ceno je vključen 9,5% DDV
Na zalogi, rok dobave 3-4 dni
Založnik o knjigi

Knjiga Tito je nova biografija dosmrtnega predsednika druge Jugoslavije. Napisala sta jo hrvaška zgodovinarja – oče in sin – Slavko in Ivo Goldstein.

Po eni strani skušata z določene časovne razdalje pokazati legendarnega človeka v njegovih številnih podobah. Izogibata se čedalje pogostejši stereotipizaciji, ki mnoge avtorje podobnih besedil dandanes zapeljuje bodisi v idolatrijo, celó hagiografijo, bodisi v demonizacijo. Delo prikazuje Josipa Broza v različnih obdobjih njegovega življenja, hkrati pa sistematično demistificira Titov ›lik in zasluge‹. Kot vsak posameznik je imel tudi on številne odlike in napake, in hrvaška avtorja ne štedita z osvetljevanjem prav vseh. Cilj je torej verodostojna kronološka predstavitev obravnavane osebnosti od rojstva do smrti (in še nekaj dosedanjih desetletij po njej).
Ker bo to gotovo za marsikoga intrigantno čtivo, je zanimivo že v opisanem smislu, ni pa to vse. Avtorja namreč vzporedno slikata tudi zgodovino družbe, okolja, ›Zahodnega Balkana‹ oziroma državnih nadstavb cele palete družbenih tvorb: od zadnjih zdihljajev črno-žolte monarhije prek prve, Kraljevine Jugoslavije treh konstitutivnih narodov do Titovega ›življenjskega dela‹, socialistične federativne Jugoslavije. Pomembno vlogo imata pri tem veliki svetovni vojni 20. stoletja, predvsem in izrazito seveda druga, v kateri je Tito z NOB-jem kot vojskovodja popeljal jugoslovanske narode izpod jarma fašizma.
V jugoslovanskih družbah je bilo takih sunkov več kot dovolj, kar med drugim zgovorno pove ocena enega od hrvaških kritikov, da je Josip Broz za Hrvate do današnjega časa postal ›uničevalec Hrvatov‹, za Srbe ›ustaš‹, za preštevilne – tudi na Slovenskem in drugod – pa tako ali tako ›vrhovni zločinski komunajzar‹. Da bi se bilo na neki način mogoče sčasoma tudi znebiti tovrstnih množičnih čustvenih obkladanj z vsemi nam znanimi vzdevki, je ne nazadnje iskreni namen nove biografije Tito.

Recenzija Bukla

Ne glede na to, da je od smrti Josipa Broza Tita (1982–1980) preteklo že skoraj štirideset let, gre za legendo, ki noče in noče umreti. Komunist, stalinist in diktator, ki je v državi, ki jo je vodil, hotel uvesti nekatere prvine liberalizma, celo demokracije, bonvivan, ki se je družil z nekaterimi največjimi svetovnimi osebnostmi svojega časa, za nekatere celo plejboj z mnogimi skrivnostmi v zvezi z ženskami, karizmatični voditelj, zaradi katerega do njegove smrti niso začeli z resnimi reformami v že precej obubožani Jugoslaviji, je samo nekaj od oznak, ki jih Tito, skupaj s ­knjižnimi biografijami, še vedno prejema in še naprej buri duhove. Sedaj je izšel slovenski prevod najobsežnejše sodobne biografije o Titu (po tistih, ki jih je napisal Vladimir Dedijer), ki sta jo napisala hrvaška zgodovinarja, prvi je Slavko Goldstein (1928) z večdesetletnimi uredniškimi knjižnimi izkušnjami, drugi pa Ivo Goldstein (1958), redni profesor na Oddelku za zgodovino zagrebške filozofske fakultete. Ultimativna biografija za vse, ki jim je Tito tako ali drugače zaznamoval del življenja, se, kot se za tako biografijo spodobi, ne konča s Titovo smrtjo, temveč obsežno zaključno poglavje posveti tudi posttitovemu obdobju. To obsega dobo brez Tita, potem Tita pred sodiščem zgodovine in seveda Tita kot zgodovinsko temo, ki se razteza od verodostojnih zgodovinskih študij, podprtih z dokumenti, do knjig, ki so na meji šunda, saj operirajo z mnogimi nepreverjenimi zgodbami in jih povzdigujejo do neslutenih višav!

Samo Rugelj; Bukla 134-135

© Bukla – Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Pogoji uporabe.