Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0

Žvižgači, mediji in korupcija

Od Snowdena do Breclja
Alma M. Sedlar
Prelistaj
Žvižgači, mediji in korupcija -10%
19,71 € 21,90 € Prihrani 2,19 €
Za pridobitev Buklinega bonusa 0,59 € se prijavite ali registrirajte
Na zalogi, dobava 1-5 delovnih dni Brezplačna poštnina (v Slovenijo)

Knjigo zavijemo v darilni papir in zavežemo s trakom. Račun prejme kupec, knjigo obdarovanec.

2,90 €


Založba UMco
Zbirka Angažirano
Leto izdaje 2017
ISBN 978-961-6954-81-5
Leto izdaje izvirnika 2017
Urejanje Samo Rugelj
Strokovni pregled Bojan Dobovšek, Boris Vezjak

Tehnične lastnosti
mehka vezava
21 x 15 cm
380 g
264 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
družbene vede > sociologija
knjige umco
družbene vede > novinarstvo
družbene vede > politika
družbene vede > pravo

Povej naprej

Založnik o knjigi

Žvižgači, mediji in korupcija je prva slovenska knjiga o žvižgačih in o tem, kako ti s svojimi pogumnimi razkritji nepravilnosti spreminjajo svet v interesu javnosti. To ni zbirka receptov »kako žvižgati«, knjiga pa tudi ne predstavlja čudežnih rešitev, ki bi žvižgače zaščitili pred povračilnimi ukrepi. Žal takšne rešitve ne obstajajo. S trdnim teoretskim okvirjem, podrobno analizo in posledicami nekaterih najvplivnejših žvižgaških razkritij v tujini in pri nas, pa delo Alme M. Sedlar predstavlja dragoceno analizo ter izhodišče za nadaljnje raziskovalno delo. Avtorica predlaga konkretne ukrepe, kako ustrezneje urediti področje zaščite žvižgačev, kar je eden ključnih pogojev za uspešno odkrivanje in preprečevanje korupcije.

»Knjiga Žvižgači, mediji in korupcija Alme M. Sedlar nesporno orje ledino, saj o žvižgaštvu doslej nismo imeli temeljite študije, zdaj jo imamo. Domača javna razprava nam kaže, kako malo o njem vemo, kar velja še zlasti za novinarje in vse, ki se po dolžnosti ukvarjajo s pregonom koruptivnih ravnanj. Ne samo, da je pred nami izčrpno delo, kjer avtorica popiše stanje na področju zaščite žvižgačev kot prijaviteljev koruptivnih ravnanj pri nas in v tujini, temveč v knjigi navaja tudi predloge za ureditev njihove zaščite. Po brechtovsko zato ne velja le, da je knjiga orožje, ki ga je treba vzeti v roke, ampak je tudi nujno sredstvo, s katerim se lahko borimo proti korupciji.«

– dr. Boris Vezjak

»Niti v enem od analiziranih primerov slovenski mediji posameznika, ki je razkril nepravilnosti, niso prepoznali kot žvižgača, prav tako ne povračilnih ukrepov proti njemu, zato o njih tudi niso poročali na tak način. Nasprotno pa so mediji kot »žvižgače« večkrat napačno opredelili posameznike, ki to niso (npr. zdravnik Ivan Radan ali Humanitarno združenje Žvižgač). Tako se v javnosti širi popačena slika o žvižgačih in njihovem pomenu, to pa negativno vpliva na percepcijo javnosti o žvižgačih in njihovih razkritjih.
Žvižgači, ki v medijih niso prepoznani kot žvižgači, praviloma ne morejo računati na naklonjenost javnosti, čeprav po drugi strani prav žvižgači pogosto zagotavljajo dragocen vir informacij za novinarje. Zaradi neustreznih medijskih reprezentacij so žvižgači še toliko bolj ranljivi in izpostavljeni povračilnim ukrepom s strani nadrejenih, državnih institucij oziroma »oblasti«, saj so, kot bi rekel sloviti francoski mislec Michel Foucault, v večnem boju z oblastjo.«

– iz knjige

ALMA M. SEDLAR (1975) je profesorica filozofije in pedagogike ter doktorica humanističnih znanosti. Leta 2016 je uspešno zaključila doktorski študij ter zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Zaščita žvižgačev in preprečevanje korupcije ter medijske reprezentacije žvižgaš tva. Poklicno kariero je začela leta 1990 kot novinarka, do leta 2013 je delovala kot preiskovalna novinarka, namestnica urednice in urednica v več slovenskih medijih. Od junija 2014 do septembra 2017 je opravljala funkcijo namestnice predsednika Komisije za preprečevanje korupcije. Leta 2007 je prejela nagrado Društva novinarjev Slovenije za izstopajoče novinarske stvaritve. Od leta 2008 do 2014 je bila članica Novinarskega častnega razsodišča. Ukvarja se s preventivo na področju preprečevanja korupcije in objavlja članke s področja zaščite žvižgačev. Knjiga Žvižgači, mediji in korupcija je njeno prvo knjižno delo.

Recenzija Bukla

V Sloveniji ni človeka, ki bi bil bolj verodostojen za pisanje knjige o žvižgačih, junakih in junakinjah našega časa. A ne le žvižgačih, temveč tudi o medijih in korupciji. Alma M. Sedlar je namreč tako teoretično kot praktično od kolikor je mogoče blizu spoznala vse našteto.
Dolga leta je bila (nagrajena) novinarka, ki je s svojim pogumom in neposrednostjo odprla vrata številnih zgodb, ki bi drugače morda ostale »nedotaknjene«. Tudi sama je bila žrtev umazanih gospodarskih iger, ki so uničile Delo Revije in posledično zamajale velik del slovenskih tiskanih medijev – svoj sodni epilog je namensko izčrpavanje revij (in zaposlenih) dočakalo šele pred mesecem dni.
Kot namestnica predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (2014– 2017) je Sedlarjeva – s hojo po izjemno tankem robu – ves čas javno izpostavljala nekompetentnost in neprimerno delovanje lastne institucije, ki jo je politični vrh v strahu pred razgaljenjem (svojih) umazanih rabot spremenil v impotentno lužo. Alma je tako tudi sama postala žvižgačica.
Knjiga Žvižgači, mediji in korupcija: Od Snowdena do Breclja je napisana na temelju doktorske disertacije, ki jo je Sedlarjeva zagovarjala pred poldrugim letom. Razdeljena je na teoretični del (regulativa zaščite žvižgačev v mednarodnem okolju, pravna ureditev zaščite žvižgačev v Sloveniji) in empirični del, v katerem nam avtorica izjemno podrobno, za možnost »bralnega užitka« morda malce preveč akademsko, predstavi, kdo so žvižgači in v kakšnem družbenopolitičnoekonomskem okolju delujejo. Ob analizi najbolj »razvpitih« primerov – tujih in domačih – spoznamo tudi posledice, s katerimi se soočajo najbolj glasni izmed njih. Od Edwarda Snowdna, Chelsea Manning in Juliana Assangea do zdravnika Erika Breclja in mnogih skritih in odkritih virov, ki so pripomogli, da so bile napisane nekatere najbolj odmevne novinarske zgodbe vseh časov.
Natančna in podrobno analitična knjiga na izkustveni pogon, ki jo je brez težav mogoče postaviti ob bok istoimenskega dela Florence Hartmann, francoske novinarske in nekdanje tiskovne predstavnice haaškega sodišča za vojne zločine, storjene na območju nekdanje Jugoslavije. (BV)

Bukla 138-139

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...