source url Maja Plisecka (1925–2015) je bila ena najslavnejših baletnih plesalk vseh časov, ki je primabalerina postala že takoj po diplomi. Da je nekaj posebnega, je razvidno že iz tega, kako je nastajala njena avtobiografija. Najprej je svojo zgodbo pripovedovala novinarju, ki jo je konstruiral iz magneto­gramskih posnetkov, a z njenim zapisom nikakor ni bila zadovoljna. V drugem poskusu se je svojega življenja lotila v obliki vprašanj in odgovorov, ki jih je zastavljal pisateljski novinar, vendar tudi tako ni prišla do želenega rezultata. V tretje se je odtrgala od pos­kusov s takimi in drugačnimi najetimi pisci in se zgodbe o sebi lotila sama. Rezultat je prepričljivo in z mnogimi detajli izpisana, veličastna in v mnoge vsebinske krake razširjena pripoved o njenem življenju in izjemni karieri s skoraj neverjetnimi prigodami, od prijateljevanja z J. F. Kennedyjem naprej. Pot je Majo Plisecko iz rodne Sovjetske zveze – ob raznih težavah, ki so jo pestile tudi zato, ker je bila Judinja – vodila po vsem svetu, pri čemer je za seboj zapustila nepozabne vloge, svojo kariero plesalke pa je sklenila stara že precej več kot šestdeset let. Nujno branje za vse ljubitelje umetnosti.

teens wichsen Maja Plisecka (1925–2015) je živela na Vzhodu, v dramatičnem obdobju surovega političnega režima v Sovjetski zvezi. V Stalinovih čistkah so ji ubili očeta, mater pa deportirali v Kazahstan. Sama je dobršen del življenja čutila, kaj pomeni biti otrok »sovražnika ljudstva«. Kljub težavam je z nadarjenostjo, neverjetno energijo, strastno predanostjo plesni umetnosti in pokončno držo zrastla v ikono baletne umetnosti 20. stoletja. Nastopala je 50 let, zadnjikrat je zaplesala leta 2003 pri 78 letih v Favnovem popoldnevu.
Sovjetska oblast ji je dovolila nastopiti v tujini šele leta 1959. S soprogom, skladateljem Rodionom Ščedrinom, je od 80. let veliko časa preživela v tujini, med drugim je delovala kot umetniška vodja Rimske operno-baletne hiše in Španskega nacionalnega baleta v Madridu. Pri 65 letih se je kot solistka poslovila od Bolšoj teatra, kjer je bila primabalerina od leta 1960. Od leta 1994 je predsedovala vsakoletnemu baletnemu tekmovanju »Maja«. Prejela je številna visoka priznanja v domovini in tujini. Leta 2006 ji je japonski cesar podelil Premium Imperiale, neformalno obravnavano kot Nobelova nagrada za umetnost.

Knjiga Jaz, Maja Plisecka je njeno prvo avtobiografsko delo. Pisati jo je začela leta 1991 v Španiji. Ob izidu leta 1994 je knjiga doživela izjemen odziv, prevedena je v številne jezike in še vedno aktualna. V njej Plisecka duhovito in brezkompromisno razkriva resnico o svojem življenju, obenem pa ponuja nova spoznanja o baletni umetnosti, zato sta nepogrešljiv in pomemben del knjige tudi terminologija klasičnega baleta in drugo strokovno izrazje. Bralcu pa seže do srca zlasti njena izpoved, ki kipi od posebne energije, v kateri začutimo zavezanost enemu samemu poslanstvu – plesu in spoznamo, da je bila njena poklicna pot obenem tudi njena osebna zgodba.