Knjigarna Bukla
Knjiga
Smrt za življenje
Urejanje: Tina Malič
Založba: Sanje, 2017 enter Zbirka: Sanje. Roman
mehka vezava, 549 str. Mere: 23,5x15,5, 742 g ISBN: 978-961-274-519-6 here
Spletna cena: 19,95 €
V ceno je vključen 9,5% DDV
Na zalogi, rok dobave 3-4 dni
Recenzija Bukla

 Erik Valenčič (1979), svobodni novinar, znan predvsem po večletnem poročanju z bližnjevzhodnih in severnoafriških kriznih žarišč in odmevnih dokumentarnih filmih, kot sta Koalicija sovraštva (2014) in Fronte Kurdistana (2015), je pred slabimi tremi leti napisal prvi roman, Sence ne gorijo. V njem je okarakteriziral šest glavnih junakov, Lukasa, Vilona, Saida, Murija, Adriano in Tiaro ter jih postavil v večmilijonsko prestolnico države, ki ne obstaja, občutek pa imamo, da se nahaja nekje v Zahodni Evropi. Zgodba je nalašč brez točno določene lokacije, saj hkrati s formo fikcije poudarja, da se lahko ekstremizem – v tem primeru levičarski, v obliki urbane gverile – razvije kjer koli in kadar koli. Oziroma se je že, večkrat, kot vemo iz zgodovine. Junake, ki jih povezujejo predvsem ideali in boj proti kapitalističnemu sistemu, je Valenčič z dobrim poznavanjem vzrokov, delovanja in ciljev radikalnih skupin natančno predstavil v vsej njihovi kompleksnosti. Temu sledi tudi v nadaljevanju zgodbe, v romanu Smrt za življenje. Akterji, ki so v prvem delu izpeljevali zgolj aktivistične podvige (v tem delu je moč najti marsikatero avtorjevo lastno izkušnjo), zdaj v nadaljevanju, obupani in razočarani nad nespremenjenostjo družbe in neodzivnostjo sistema, začnejo udejanjati vse nevarnejše akcije. Izpeljevati začnejo dobro organizirane teroristične napade po vsem mestu, pri tem pa jim je policija neprestano za petami. Kam bo radikalizacija pripeljala mlade junake, preberite v nadaljevanju Valenčičevega prvenca, ki vam ne bo dal miru vse do zadnje strani.

Vanja Jazbec; Bukla 140

© Bukla – Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Pogoji uporabe.

O knjigi

go site Razpoloženje v mestu je bilo temačno in sovražno. Skoraj vsi turisti so odšli. Na večjih križiščih so bili razporejeni policijski avtomobili, džipi in marice z utripajočimi modrimi lučmi. Skupaj z novoletnimi lučkami, ki so še vedno krasile marsikatero trgovino, hotel ali lepotilni salon, so ustvarjale shizofreno, popolnoma ponorelo ozračje. Državne ustanove so varovali vojaki v kamuflažnih uniformah. V rokah so držali sploščene puške, ki so se Adriani zdele kakor iz kakšnega znanstvenofantastičnega filma. Nihče je ni pogledal; oči, ki so bolščale iz odprtin črnih mask, so nemo skenirale samo promet. Strah zaradi grožnje napada na zborovanje Nacionalne unije z avtomobilsko bombo se še ni povsem polegel. Nihče ni vedel, ali po mestu morda ne kroži peugeot 207 z zajetno količino eksploziva v prtljažniku.

follow url