Knjigarna Bukla
Knjiga
Žvižgači
Slaba vest naših demokracij
Izvirnik:
Lanceurs d'alerte (2014)
Lanceurs d'alerte
Prevod: Višnja Fičor, Janina Kos Urejanje: Tjaša Koprivec
Založba: Sanje, 2017 go here Zbirka: Dokumenta see url Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.
mehka vezava, 206 str. Mere: 23,5x15,5, 331 g ISBN: 978-961-274-542-4
Spletna cena: 16,95 €
V ceno je vključen 9,5% DDV
Na zalogi, rok dobave 3-4 dni
Recenzija Bukla

follow site Po slovenski monografiji Žvižgači, mediji in politika, ki jo je napisala domača strokovnjakinja Alma M. Sedlar, smo dobili še prevod knjige Florence Hartmann, ki se je s svojo knjigo Mir in kazen posredno priključila tej posebni skupini ljudi. Tudi njo je namreč sodišče preganjalo, ker je objavila svoje videnje dela mednarodnega sodišča v Haagu in pritiskov, ki so jih izvajali nanj. George Orwell je nekoč rekel, da je novinarstvo pisanje o tem, o čemer drugi nočejo, da bi se vedelo – vse drugo pa so odnosi z javnostjo. Žvižgači niso poklicni pobudniki preplaha, vendar pa so to osebe, ki so, kakor jih opredeljuje Hartmannova, na svojem poklicnem področju priča nezakonitim ali za ljudi nevarnim dejanjem, zaradi česar so prisiljene izbirati med poklicno obveznostjo varovanja podatkov in državljansko dolžnostjo. Hartmannnova nas v svoji monografiji, sprva zastavljeni kot filmski preglednici najbolj znanih žvižgačev, popelje v svet žvižgačev, ki se razteza vse od Daniela Ellsberga, ki je leta 1969 na svetlo spravil Pentagonske dokumente o vojni v Vietnamu, pa do Bradleyja Manninga, ki je štiri desetletja kasneje WikiLeaksu izročil dokumente Pentagona o vojni v Iraku in Afganistanu ter dvesto tisoč diplomatskih depeš. Žvižgači kot ultimativni branitelji javnega interesa.

source link
Samo Rugelj; Bukla 140

© Bukla – Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Pogoji uporabe.

O knjigi

Kdo so žvižgači? Ljudje, ki so pri svojem delu priča nezakonitim ali nevarnim dejanjem drugih. Čeprav jih klavzule zavezujejo k varovanju zaupnih podatkov oziroma k molku, prižgejo rdečo alarmno luč. Čeprav s tem ogrozijo svojo kariero in službo, včasih tudi svobodo in celo življenje, ne ostanejo tiho. Nekateri jih imajo za izdajalce, drugi za sodobne junake. Žvižgači se uprejo svojim nadrejenim, če je treba, tudi svoji vladi, kršijo pravila in razkrivajo strogo zaupne informacije samo zato, da bi izboljšali občutljivo ravnovesje demokracije. Hartmannova v knjigi, polni razburljivih zgodb, predstavi nekaj tragičnih junakov, slavnih in manj slavnih, ki so se borili, da bi razkrili obraze moči in s tem včasih celo spremenili tok zgodovine. Imena, ki jih spoznamo, so: Daniel Ellsberg, Mordechai Vanunu, David Kelly, Chelsea Manning, Edward Snowden in Olivier Thérondel. Avtorica nas vabi, da razmislimo o stanju naše demokracije in o svojem dojemanju vrednot, ki jo podpirajo.

Kdor je kupil to knjigo, je kupil tudi..