Jože Plečnik: arhitektura večnosti

Recenzija Bukla

V minulem letu, ob 145. obletnici rojstva in 60. obletnici smrti, posvečenem Jožetu Plečniku, je zanimanje za našega največjega arhitekta znova močneje stopilo v ospredje. Prav ob izteku leta je niz odmevnih dogodkov v Sloveniji, na Češkem in drugod zaokrožil izid nove znanstvene monografije o življenju in delu velikega mojstra izpod peresa Damjana Prelovška, najtemeljitejšega raziskovalca njegovega opusa. Knjiga v resnici ni povsem nova – gre za precej dopolnjeno in z novimi podatki obogateno delo Josef Plečnik 1872– 1957 Architectura perennis, ki je pred četrt stoletja izšlo le v nemščini ter pozneje še v angleščini, češčini in italijanščini. Za Plečnikove rojake je torej prva slovenska izdaja priložnost, da ga spoznajo tudi v doslej manj znanih razsežnostih in podrobnostih. Avtor posebej omenja številne doslej pri nas neobjavljene ali premalo upoštevane faktografske in slikovne vsebine, kot so reprodukcije arhivskih virov in fotografije, ki jih je posnel on sam. Mnoge prikazujejo Plečnikove stvaritve, kakršne so bile pred nekaj desetletji, aktualno stanje mnogih v naši državi – opustošeni ljubljanski Stadion, denimo, le omeni – pa je že zelo zaskrbljujoče, na kar Damjan Prelovšek, brez vidnejšega uspeha, opozarja že vrsto let.

Iztok Ilich, Bukla 140

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.