Knjigarna Bukla
Knjiga
80ta: desetletje mladih
Zgodba slovenskega pop-rocka v času, ko je popularna glasba krojila podobo (in usodo) sveta
Založba: Zenit, 2018
mehka vezava, 304 str.
Mere: 23x15,5 cm, 610 g
ISBN: 978-961-94296-3-1
Spletna cena: 25,00 €
V ceno je vključen 9,5% DDV
Na zalogi, rok dobave 3-4 dni
Založnik o knjigi

follow site V osemdesetih, ki so dokončno presekala prevlado slovenske popevke, smo dobili sintesajzerje, videospote, osebne računalnike ter napredno studijsko tehnologijo, kar je doprineslo k rojstvu novih žanrov. Poleg punka in novega vala so nas stresli heavy metal, hard-core, industrial, etno in ja, tudi eurodisco, domačijski pop ter domoljubni rock. Ob koncu desetletja je polagoma prišlo do menjave nosilcev zvoka, saj so vinilke in kasete nadomestili cedeji, v vmesnem času pa se je z inštrumenti in mediji spečalo nekaj najstniških generacij, ki so bile po eni strani nedolžno zazrte proti Zahodu, še bolj nedolžno pa so ljubile svojo širšo domovino – Jugoslavijo. To je knjiga o nas, o takratnih albumih, pesmih in izvajalcih, ter o tem, zakaj se ob poslušanju slovenskih radijskih postaj še danes lahko zdi, kot da smo obtičali v prejšnjem stoletju. In tudi o tem, kako se premakniti naprej.

 

go here

»O slovenski popularni glasbi v osemdesetih obstaja veliko, pogosto tudi nasprotujočih si mnenj. Za nekatere je to eno od najbolj ustvarjalnih obdobij, za druge čas, ko je ladja udarila ob dno, po katerem drsa še danes, vsi pa bi se zagotovo strinjali, da je v tistem času glasbena produkcija dosegla do takrat še ne viden razmah.

see url

source link Avtorju je, ne da bi se pretirano spuščal v vrednostne ocene, v knjigo uspelo ujeti vsa pomembnejša imena in njihovo ustvarjalnost ter poglavitne dogodke in fenomene popularne kulture osemdesetih na Slovenskem. Dobili smo delo, ki temeljito dokumentira desetletje in je odlično izhodišče tudi za prihodnja razmišljanja o tem za popularno glasbo nedvomno prelomnem obdobju.«

– Marko Vuksanović (Avtomobili)

Recenzija Bukla

»Desetletje, ko je zabavna glasba doživela največje preobrate: silovit vzpon videa, razmah elektronike, tehnične izboljšave v koncertni opremi, številne nove plesne zvrsti, prvo resnejšo razvejanost subkultur ter zakoličenje večine žanrov ­pop-rocka, kot jih poznamo še danes. Albumi, izvajalci, besedila … vse to je bilo v središču pozornosti v času, ko ni bilo računalnikov, mobitelov in interneta. /…/ in so televizijske antene lovile vsega štiri kanale,« opiše avtor glasbeno okolje osemdesetih let in nadaljuje: »Takrat je bila glasba edini kulturni medij, ki je pronical in prodrl skozi sleherno družbeno oviro.« In res, Slovenija je bila v tistem času na presečišču. Po eni strani se je k nam širila zahodna popkultura, ki je takrat s pojavom filmskih blockbusterjev, MTV-ja in osembitnih hišnih računalnikov doživljala do tedaj neviden razmah, po drugi strani pa smo bili ujeti v socialistično okolje nekdanje domovine Jugoslavije, ki ni mogla ubežati velikim družbenim spremembam, kot je bil padec berlinskega zidu. To dinamično okolje, kjer je glasba na eni strani postajala vedno bolj »komercialna«, po drugi strani pa tudi družbeno (uporniško) angažirana, se je odrazilo v živahni in raznoliki domači sceni, kar čudovito prikaže pričujoča knjiga. Valetič je ob spoz­nanju, da ne obstaja knjižno delo, ki bi celostno obdelalo takratno glasbeno dogajanje, napisal »zgodbo« slovenskega pop-rocka in deloma alternativnejših zvrsti, ki so krojile glasbeno podobo osemdesetih let pri nas. Rezultat je sila berljiv, sredinsko izpostavljen kronološko vezan sprehod čez zvrsti, skupine in ustvarjalce »naše« mladosti. Čeprav je besedilo naphano s podatki, ne gre za enciklopedično formo, ampak pregledno in široko zastavljeno delo, ki v uvodu bralcu s predstavitvijo zgodovine slovenske popularne glasbe nastavi potrebno izhodišče za izlet v osemdeseta leta in se konča s pogledom njihove zapuščine v devetdesetih letih in kasneje. Dogajanje pogosto uokvirja s takrat aktualnimi družbenimi ali tehnološkimi dogodki, da ga lažje razumemo, občasno pa vključi anekdote ali opažanja iz osebnih izkušenj, kar tekst pripovedno obogati. Velja pohvaliti tudi obsežen slikovni izbor naslovnic albumov, ki kar vabijo, da bi poiskali nekatere plošče. No, druga, dobrodošla rešitev pa je poslušanje digitalnega albuma Osemdeseta: desetletje mladih, ki je sočasno izšel pri ZKP RTV SLO in bo kot nalašč za podlago ob prebiranju knjige. 80ta je pomembno delo, ki prispeva k ohranjanju domače (pop)kulturne dediščine, hkrati pa nostalgičen časoplov, pa če ste 80ta doživeli ali ne.

Aleš Cimprič; Bukla 141

© Bukla – Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Pogoji uporabe.