Pred kratkim umrli profesor paleontologije in zgodovine biologije na harvardski univerzi Stephen Jay Gould je svoj sloves med širšo publiko dosegel predvsem kot "popularizator znanosti." Njegovo poznavanje zgodovine biologije mu daje na razpolago bogato paleto primerov, ki kažejo, kako potrebe družbe in predsodki samih znanstvenikov vplivajo na potek njihove domnevno strogo objektivne raziskovalne dejavnosti.

Delo Za-mera človeka je zanj morda nekoliko netipično, ker se v njem posveča enemu samemu problemu: zgodovini poskusov, da bi z objektivnimi kriteriji na znanstven način izmerili intelektualne zmožnosti človeka, njegovo "inteligenco." Njegova skrbno dokumentirana in strogo argumentirana teza se glasi, da inteligenčni testi v vseh svojih variantah objektivno merijo le sami sebe, namreč to, kako ljudje rešujejo inteligenčne teste; če kažejo še kaj drugega, potem to ni "inteligenca", temveč predvsem socialno okolje, stopnja izobrazbe, skratka stopnja pripadnosti referenčnemu družbenemu modelu. Za zaključek Gould uperi svoj napad proti biološkemu determinizmu kot znanstveno nevzdržnemu in ideološko motiviranemu.