Dnevnik

Recenzija Bukla

Hélène Berr (rojena 1921 v Parizu, umrla aprila 1945 v koncentracijskem taborišču v Bergen-Belsnu) je bila mlada francoska Judinja, ki je na Sorboni študirala angleško literaturo in igrala violino. Leta 1942, ko je na svoji koži čutila prve posledice nemške okupacije, je začela pisati dnevnik. V njem, med citati Shakespearja in Lewisa Carolla, sprva beremo o manjših prepovedih in omejitvah za Jude, o njeni aktivni pomoči judovskim sirotam, potem pa o vedno večjem strahu, ki je vladal v okupiranem Parizu. Zadnje leto vojne so njeno družino deportirali v Auschwitz, njo pa kasneje premestili v taborišče Bergen-Belsen. Dnevnik se konča nekaj dni pred angleško osvoboditvijo tega taborišča, vendar je bilo zanjo že prepozno, umrla je zaradi epidemije tifusa. Bralci širom sveta jo štejejo za francosko Ano Frank. Njeni sorodniki so pred nekaj leti njene zapiske kot  dragoceni družinski arhiv predali Centru za sodobno judovsko dokumentacijo, da ljudje ne bi pozabili zgodb o preganjanju Judov med holo­kavstom.

Renate Štrucl

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.