Dvoje življenj – en cilj

Založnik o knjigi

Sestri po duši: Alma M. Karlin in Thea S. Gamelin.

Dvoje življenj – en cilj, romansirana avtobiografija Thee S. Gamelin, je pripoved o dveh otrocih, načrtno zamenjanih ob rojstvu; eden od teh dveh otrok je avtorica, drugi angleški vojvoda. Melodramatična zgodba o neverjetni usodi dveh globoko vernih ljudi postane otipljivejša in resničnejša, ko vanjo vstopi Alma M. Karlin, z njo pa tudi del celjskega časa spred druge vojne, med njo in po njej.

Avgusta leta 1934 po dolgi vožnji iz severnonemškega mesteca Brunshaupten na celjski železniški postaji z obsežno prtljago izstopi mlada ženska, po obleki in obnašanju svetovljanka. Stara je 28 let, ime ji je Thea Schreiber Gamelin. Prišla je na povabilo Alme M. Karlin, s katero tesno prijateljujeta že tri leta. Thea je v Celju že četrtič, a zdaj še ne ve, da bo tokrat ostala – ostala več kot pol stoletja. Do Almine smrti sta bili nerazdružljivi, rekli sta si Seeleschwestern (sestri po duši).

Leta 1969 je Thea začela s pisanjem obsežne pripovedi, ki jo je naslovila Zwei Leben – Ein Ziel (Dvoje življenj – en cilj). Čeprav je v predgovoru k pripovedi poudarila, da v njej ne gre za življenjepis te ali one znane osebe, je nedvoumno, da v enem delu pripoveduje o svojem lastnem življenju, od otroštva do začetka 70-ih let prejšnjega stoletja; ta del lahko razumemo kot romansirano avtobiografijo, saj se odvija znotraj konkretnih časovnihin prostorskih koordinat, galerija oseb in likov, ki se pojavljajo v njej, pa spadajo v Thein (v pripovedi je glavni junakinji ime Benedikta, na kratko Dita) življenjski ris, saj so jo zaznamovali, kot nas zaznamujejo ljudje, ki jih srečujemo v svojih življenjih.

Za slovenskega bralca je Theina pripoved najbolj zanimiva od trenutka, ko je Dita prvič slišala za Almo M. Karlin, saj je tedaj svetovna popotnica vstopila v njeno življenje in ga v vsem zaznamovala do smrti. Ta del pripovedi nazorno prikazuje vsakdanje življenje dveh prijateljic, ki sta zaradi svojih posebnosti, s katerimi sta izstopali v malomestnem celjskem okolju, bili stigmatizirani kot čudakinji, v resnici pa sta samo hoteli živeti po svoje, v svojem življenjskem ritmu, predani stvarem, ljudem in dejavnostim, ki so bile zanju bistvene, vsakdanjim ljudem pa ne nujne.

Avtorica
Thea Schreiber Gamelin (r. 1906, Brunshaupten, Nemčija, u.1988, Celje), slikarka, ki je v drugi polovici dvajsetih let 20. stoletja študirala v Stockholmu, je v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja navezala tesne prijateljske vezi z Almo M. Karlin in se leta 1934 za stalno preselila k njej v Celje, tu je tudi umrla. V Ljubljani je študirala teologijo in prestopila iz protestantske vere v katoliško ter postala članica Tretjega reda sv. Frančiška. Leta 1969 je začela pisati romansirano avtobiografijo, v kateri opisuje tudi skupno življenje s svetovno popotnico in pisateljico.