Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Moj obraz

Josip Vidmar
Moj obraz
35,20 € 35,20 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa v vrednosti 1,06 € se prijavite ali registrirajte
Rok dobave 2-5 delovnih dni, na zalogi pri dobavitelju Brezplačna poštnina

Povej naprej

Založba Modrijan
Leto izdaje 2011
ISBN 978-961-241-528-0
Urejanje Aleksandra Kocmut, Živa Vidmar
Zbral Živa Vidmar

Tehnične lastnosti
trda vezava
21,5 x 15,5 cm
780 g
462 strani
Tip knjige
biografija
Kategorije
biografije in spomini > avtobiografija

Založnik o knjigi

To ni ne biografija ne avtobiografija Josipa Vidmarja, temveč zbirka zapisov, kakor jo je oblikovala njegova najmlajša hči Živa (rojena 1949) iz očetove bogate književne zapuščine. »Nič nisem napisala sama, samo izbrala sem pripoved, ki jo je o svojem življenju zapisal v svojih delih Josip Vidmar sam,« je zapisala.
V knjigi so zbrane osebne izpovedi, ki so izšle predvsem v delih Srečanje z zgodovino, Obrazi, Sile časa in Slovensko pismo. Delo razgrinja Vidmarjevo dolgo življenje, o katerem je sam sprva mislil, da bo posvečeno umetnosti in umetniškemu življenju, potem pa je bilo vrženo v vrtinec boja – Slovenca, Slovenke – za preživetje, za osvoboditev, za osamosvojitev in za človeka vredno življenje.

Josip Vidmar (1895–1992) je slovenska kulturno-politična osebnost 20. stoletja, ki se je kulturno gradila iz nevsakdanjega ateističnega domačega okolja, iz slovensko-nemškega bilingvizma, ruskega ujetništva, študija literature, kritičnega spremljanja le-te ter se izoblikovala v kritiki Župančičeve Veronike Deseniške; politično pa se je izoblikovala šele v NOB. Vidmarjeva življenjska zgodba obsega čas začetka 20. stoletja v Avstroogrski monarhiji, prvo svetovno vojno z ruskim ujetništvom in oktobrsko revolucijo, propad dveh velikih cesarstev, ustanovitev Jugoslavije, vznik fašizma in nacizma, drugo svetovno vojno z razpadom kolonializma in velikih imperijev ter hkrati s temi zgodovinskimi prevrati najusodnejša in najbolj dramatična leta v zgodovini slovenskega naroda: okupacijo Jugoslavije, osvobodilno vojno, revolucijo in dokončno osvoboditev. V prvi je bil priča nastajanju Sovjetske zveze, v drugi je aktivno gradil federativno Jugoslavijo in pomagal povzdigniti Slovenijo v republiko s pravico do samoodločbe.
Knjiga ni le kronološki zapis življenjepisa človeka, ki temelji na dramatičnem in globokem spoznanju petnajstletnika, ko se je izoblikovalo temeljno doživetje, v katerem je nato dozorevala miselna in duhovna zavest z vprašanji in odkrivanji bistvenih podob življenja in s tem tudi odločitve za nadvse občutljiv pogled na človeka in njegovo naravo. Ta prvina se potem odpira kot stalnica Vidmarjevega razmišljanja in iskanja odgovorov na težka vprašanja, ki so ga spremljala v dramatičnih časih obeh vojn, pa tudi v osebnem življenju. Njegovo življenje je tudi živo pričevanje o zgodovinskem dogajanju, o srečevanju z ljudmi, ob katerih rasteta Vidmarjeva osebnostna moč in občutek odgovornosti za narodovo prihodnost kot jedro razmišljanja in odločanja. Njegov življenjski zapis stalno spremlja tudi umetnostna prvina v opisih življenjskih položajev, npr. tudi staranja, ob katerem se Vidmarju odkrivajo tiste točke, v katerih išče in najde dobre strani dogajanja, življenjskega dopolnjevanja in vrednosti naravnega poteka časa.

Živa Vidmar, ki je bila pred upokojitvijo književna urednica pri Cankarjevi založbi, pred tem pa je delala v slovenski redakciji Enciklopedije Jugoslavije Jugoslovanskega leksikografskega zavoda (Zagreb), je knjigo posvetila ne le spominu na očeta, temveč tudi na starega družinskega prijatelja Jožeta Javorška - Frančka, ki je bil, kakor je zapisala v predgovoru, določen za »uradnega« očetovega biografa, a je umrl pred Josipom Vidmarjem.
Knjigi je dodana pregledna in zelo natančna biografija Josipa Vidmarja.

Recenzija Bukla

Josip Vidmar (1895–1992), ena najvidnejših slovenskih kulturnopolitičnih osebnosti po drugi svetovni vojni, revolucionar, soustanovitelj Osvobodilne fronte, partizan, akademik, prevajalec, dramaturg, publicist (najbolj znana so njegova dela Kulturni problemi slovenstva, Obrazi in Esej o lepoti), literarni kritik (zavrnil je, denimo, Kocbekovo delo Strah in pogum, potem pa se tudi razšel z njim), ni doživel svoje biografije, saj je njegov »uradni« biograf Jože Javoršek – Franček umrl pred njim. Zato se je njegova hči Živa Vidmar odločila o njem sestaviti biografsko knjigo tako, da je zbrala dele njegovih zapisov, ki ga bodisi osvetljujejo avtobiografsko (recimo fragmenti Obrazov in besedila Sile čase) ali pa kažejo njegove poglede na kulturo, umetnost in politiko. Nastala je avtobiografska skica človeka, ki so ga v intelektualno kulturnem smislu prebujale knjige, kot je, denimo, Človek Maksima Gorkega, ki je življenje Edvarda Kardelja od začetka do kraja razglasil za mučeniško in leta 1980 ugotavljal, da se je Titova smrt zgodila prenaglo, »da bi mogli z umom in srcem doumeti, kaj se je pravzaprav zgodilo, kaj je zadelo naše narode in našo skupno državo«. Iskreni pričevalec svojega časa.

Samo Rugelj

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...