Pod kožo

Recenzija Bukla

Prvi del avtobiografije nobelovke Doris Lessing (1919) iz leta 1994 – drugi del je izšel tri leta pozneje – je obsežen in natančen, prostodušen in iskren, v njem pa avtorica, ki jo prav dobro poznamo tudi pri nas (nazadnje prevod romana Peti otrok), izčrpno, a z razorožujočo spretnostjo popisuje svoje fascinantno življenje ter ga komentira tako z aktualnimi pripombami kot z navedki, v katerem njenem delu je podrobneje popisan (literariziran) kak njegov del. Rodila se je angleškim staršem v Izraelu in se z njimi (oče je bil vojni invalid z leseno nogo, ki je svojo bodočo ženo, bolničarko, spoznal v bolnišnici, kjer je okreval po amputaciji) vrnila v London, potem pa sta oče in mati obiskala t. i. Kolonialno razstavo, ki je obljubljala boljše življenje v Afriki ob pridelovanju koruze. Odpravili so se na pot, ko pa so prišli na cilj (v tedanjo Južno Rodezijo, današnji Zimbabve), so kmalu ugotovili, da je poslovna priložnost s koruzo že rahlo mimo, a so se tam vseeno naselili in zaživeli. Dekliško šolo, na katero so jo starši poslali, je Lessingova kmalu zapustila in si od takrat pot v življenju utirala sama, tako s samoizobraževanjem kot tudi s prezgodnjimi porokami, z otroki, ločitvami itn. Vse njene poti pa so vodile k pisanju, kar jo je, skupaj z njenim prvim romanom, pri njenih tridesetih letih spet pripeljalo v London. Avtobiografija močne ženske in vrhunske pripovedovalke, ki kar vabi, da se potopite vanjo.

Samo Rugelj, Bukla 91-92

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.