Samospoznanje

Recenzija Bukla

Istoimenska knjiga s podnaslovom Esej filozofske avtobiografije je bila prvič izdana v Parizu leta 1949. V tej izdaji so bili žal izpuščeni pomembni odlomki avtorjevega rokopisa, ki so jih v prihodnji pariški izdaji leta 1983 natisnili v obliki priloge k prvi knjigi. Pričujoča izdaja pa je popolna reprodukcija avtorskega besedila, pripravljena po rokopisu, ki se v skladu s piščevo oporoko hrani v njegovi domovini. Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev (1874–1948) je v začetku 20. stoletja spremenil svoj marksistični in materialistični nazor, zaradi česar je bil izgnan iz komunistične Rusije. Usmeril se je v duhovnost in religioznost, kot ugleden glasnik filozofije osebnosti in svobode se je uveljavil na podlagi svojih izjemnih filozofskih razmišljanj, v katera sta ga silila kreativni nemir in iskanje smisla. Zreti v svojo dušo, poiskati smisel življenja, izmeriti čas in večnost, določiti meje samospoznanja: v tej obsežni filozofski avtobiografiji lahko sledimo avtorjevim razmišljanjem in si ob lastnem samoizpraševanju iščemo svoje poti. Čeprav je Berdjajev v svojih razmišljanjih izhajal predvsem iz sebe, ni zašel v narcistično zagledanost vase. V svojih globinah odkriva nekoga Drugega ali vsaj njegove sledi, ki jih imenuje Bogopodobnost. Samospoznanje je svojevrsten povzetek Berdjajeve filozofske dediščine, to je namreč ena njegovih poslednjih stvaritev. Teme o osebnosti in času, njeni epohi in duhovni svobodi so večne. V svojem osebnem svetu se jim lahko posvečamo in iščemo odgovore samo takrat, ko spoznamo in prepoznamo sebe kot enkratno bitje zavesti.

Sonja Juvan, Bukla 150

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.