| Založba | Celjska Mohorjeva družba, Celjska Mohorjeva družba |
| Zbirka | Religiozna misel |
| Leto izdaje | 2019 |
| ISBN | 978-961-278-429-4 |
| Leto izdaje izvirnika | 2015 |
| Prevod | Pavel Požar |
| Spremna beseda | Pavel Požar |
| Urejanje | Cvetka Rezar |
| Uvodna beseda | Edvard Kovač |
mehka vezava
21 x 14 cm
540 g
444 strani
Tip knjige
biografija
Kategorije
biografije in spomini > avtobiografija
Založnik o knjigi
Ime Nikolaja Aleksandroviča Berdjajeva – uglednega ruskega misleca, glasnika filozofije osebnosti in svobode – ni vpisano samo v zgodovino ruske, marveč tudi svetovne kulture.
Samospoznanje je eno od poslednjih stvaritev Berdjajeva, svojevrsten povzetek njegove filozofske dediščine. V Eseju filozofske avtobiografije – tako je Berdjajev opredelil zvrst svoje knjige – se kot osnovne teme pojavljajo osebnost in čas, osebnost in njena epoha, osebnost in njena duhovna svoboda.
Po obsegu in količini obravnavane tematike izredno obširna knjiga je edinstven dokument iz prve roke, ki povzema tok avtorjevega nemirnega življenja, zasnovana pa je kot integrativno-mozaični prikaz razvoja njegovega filozofskega življenjskega nazora. To delo enega najostrejših in najradikalnejših ruskih mislecev ni le filozofsko branje, temveč tudi zgodovinski dokument z avtentičnim pričevanjem pisca o dogodkih in osebnostih njegovega časa, hkrati pa prinaša tudi opis in oceno družbenih in političnih dogodkov polpretekle ruske in evropske zgodovine.
O avtorju
Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev (1874–1948) je bil ruski filozof in religiozni mislec. Ko je v začetku 20. stoletja spremenil svoj marksistični in materialistični nazor ter se usmeril v duhovnost in religioznost, se je ob svojih izjemnih filozofskih razmišljanjih ter najostrejših in najradikalnejših krščanskih pogledih uveljavil kot ugleden glasnik filozofije osebnosti in svobode, ki je bila vseskozi izvor njegovega razmišljanja, nemira in iskanja. Po izgnanstvu iz komunistične Rusije je do smrti živel in ustvarjal v Parizu. Njegovo ime ni vpisano samo v zgodovino ruske, marveč tudi svetovne kulture.
Recenzija Bukla
Istoimenska knjiga s podnaslovom Esej filozofske avtobiografije je bila prvič izdana v Parizu leta 1949. V tej izdaji so bili žal izpuščeni pomembni odlomki avtorjevega rokopisa, ki so jih v prihodnji pariški izdaji leta 1983 natisnili v obliki priloge k prvi knjigi. Pričujoča izdaja pa je popolna reprodukcija avtorskega besedila, pripravljena po rokopisu, ki se v skladu s piščevo oporoko hrani v njegovi domovini. Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev (1874–1948) je v začetku 20. stoletja spremenil svoj marksistični in materialistični nazor, zaradi česar je bil izgnan iz komunistične Rusije. Usmeril se je v duhovnost in religioznost, kot ugleden glasnik filozofije osebnosti in svobode se je uveljavil na podlagi svojih izjemnih filozofskih razmišljanj, v katera sta ga silila kreativni nemir in iskanje smisla. Zreti v svojo dušo, poiskati smisel življenja, izmeriti čas in večnost, določiti meje samospoznanja: v tej obsežni filozofski avtobiografiji lahko sledimo avtorjevim razmišljanjem in si ob lastnem samoizpraševanju iščemo svoje poti. Čeprav je Berdjajev v svojih razmišljanjih izhajal predvsem iz sebe, ni zašel v narcistično zagledanost vase. V svojih globinah odkriva nekoga Drugega ali vsaj njegove sledi, ki jih imenuje Bogopodobnost. Samospoznanje je svojevrsten povzetek Berdjajeve filozofske dediščine, to je namreč ena njegovih poslednjih stvaritev. Teme o osebnosti in času, njeni epohi in duhovni svobodi so večne. V svojem osebnem svetu se jim lahko posvečamo in iščemo odgovore samo takrat, ko spoznamo in prepoznamo sebe kot enkratno bitje zavesti.
Sonja Juvan, Bukla 150
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
