Srce parajoče delo neizmerne globine

Recenzija Bukla

Že ta romaneskni prvenec Dava Eggersa (rojen leta 1970), ki je izšel leta 2000, torej še pred avtorjevim tridesetim letom, in postal finalist Pulitzerjeve nagrade, je pokazal da gre za velik literarni talent, ki ga je Eggers kasneje razvijal v različne smeri, od prodajnih uspešnic Krog (The Circle, 2013) do izjemnih neleposlovnih reportažnih biografij, položenih na resnične dogodke, kot je Zeitoun (2009, v prevajanju). Obsežen roman Srce parajoče delo neizmerne globine je dejansko literarizirana Eggersova avtobiografija, ki zajema obdobje v drugi polovici devetdesetih let, ko je po smrti obeh svojih staršev v obdobju nekaj mesecev postal (neuradni) skrbnik svojega desetletnega brata Topha, s katerim sta se iz Chicaga preselila v Kalifornijo. Intenzivno pisano delo z mnogimi potezami lokalne pop kulture (prevajalski podvig Jerneja Županiča) se po postmodernističnem uvodu, v katerem avtor kritično obdela svoj avtobiografski pristop in morebitne pomisleke v zvezi z njim, prevesi v hiptersko pripoved o divjih formativnih Eggersovih letih, v katerih je avtor skušal loviti ravnotežje med (starševskim) vzgajanjem mlajšega brata in lastnim intelektualnim razvojem, ki ga nekako pooseblja revija Mighty, pri kateri je aktivno sodeloval. V tem raznorodnem delu poleg klasičnega pripovedovanja preteklih dogodkov med drugim najdete tudi dialoge v dramski obliki, pa podroben zapis jedilnika posebnih jedi v neki restavraciji in tudi nekakšen prepis intervjuja za udeležbo v resničnostnem šovu, kar slikovito priča o duhu časa, v katerem je nastalo delo, obenem pa ta vznemirljivi roman dela za res posebno bralno izkušnjo, nad katero bodo navdušeni predvsem literarni sladokusci.

Samo Rugelj, Bukla 110-111

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.