Tako zelo vas imam rada

Recenzija Bukla

Anita Ogulin (1951–2024), gotovo najbolj prepoznavna slovenska humanitarka, dolgoletna sekretarka in predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje, je s pomočjo novinarja in pisatelja Vasje Jagra zapisala zgodbo svojega življenja. Izida knjige žal ni dočakala, se je pa knjiga Tako zelo vas imam rada takoj povzpela med najbolj prodajane knjige meseca maja. Anitino otroštvo je bilo ob odtujenih, slabovidnih oziroma slepih starših polno težkih preizkušenj, enako, če ne še hujše velja za njen prvi zakon v mladosti, ko je v rosnih dvajsetih zapustila nasilnega moža in sama vzgajala hčerko, kar je na vasi na obrobju Ljubljane povzročilo nemalo škodoželjnih govoric. A kljub temu ali prav zaradi tega je svoje življenje v celoti, vse do zadnjih dni, posvetila humanitarni pomoči otrokom in družinam v stiski. Jager, ki je več tednov preko telefona zapisoval Anitine zgodbe, pravi, da je njeno sporočilo »zdravilo za narcisizem, ki najeda našo skupnost. V sistemu, ki temelji na sebičnosti, je Anita Ogulin delovala popolnoma nesebično; v času sistematičnega ponižanja človeka v 'malega človeka' je slednjega dvigala nad vse – tudi nad sebe.« Njeno delo je bilo vedno osredotočeno na otroke in njihove pravice, saj je verjela, da so vsi otroci njeni otroci, še posebej tisti v stiski, in zasnovala je številne projekte in dobrodelne fundacije ter za svoje dolgoletno in predano delo prejela številna priznanja. Kot pravi soavtor knjige Vasja Jager: »Anito potrebujemo in v prihodnje jo bomo še bolj. Zgleda, da se je ona tega dobro zavedala, zato nam je zapustila svoje življenje v tej knjigi. Predvsem pa je ostala v ljudeh, ki jim je pomagala; ta knjiga je njena poslednja zahvala njim in moja zahvala njej.« 

Renate Rugelj, Bukla 187–188

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.