trda vezava
21 x 14,5 cm
360 g
203 strani
Tip knjige
biografija
Kategorije
biografije in spomini > avtobiografija
Založnik o knjigi
Janko Kos (1931) je literarni zgodovinar in teoretik, kritik, publicist in urednik. Doktoriral je leta 1969, od leta 1970 do upokojitve je bil profesor za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1983 je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Med drugim je bil sourednik revij Beseda in Perspektive, sodelavec Odra 57 ter glavni urednik Literarnega leksikona. Je avtor številnih knjig in razprav s področja literarne teorije in zgodovine, estetike in filozofije. Poleg znanstvenih in kritičnih spisov je pripravil tudi mnoge učbenike, priročnike in antologije. Leta 2001 je prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo, najvišjo državno nagrado na področju znanosti.
Janko Kos se v avtobiografskem delu Umetniki in meščani spominja življenja družin svojih staršev in osvetljuje lastno življenjsko pot. Avtor, ki je bil v času odraščanja v tesnem stiku z umetniškim krogom svojega očeta in po drugi strani del materinega meščanskega miljeja, na poti do svojih študijskih let opisuje svet sodobnikov, med katerimi v manj znani luči spoznamo filozofa Franceta Vebra, mladega Tarasa Kermaunerja, Daneta Zajca in mnogo drugih. Preko gimnazijskih let v nemirnem času 2. svetovne vojne nas avtorjeva pripoved vodi v obdobje njegovega študija in poklicne poti, ki ga podrobneje opisuje prihajajoča knjiga spominov Ideologi in oporečniki.
Recenzija Bukla
Mladostni spomini priznanega slovenskega literarnega teoretika (letnik 1931), avtorja številnih knjig in učbenikov in enega ključnih profesorjev na primerjalni književnosti in literarni teoriji na Filozofski fakulteti v Ljubljani, se začnejo z bivališčem njegove družine za Bežigradom, kamor so se preselili še pred njegovim rojstvom. Od tod nas Kos v svoji mirni, tu in tam skoraj ravnodušni pripovedi pelje najprej po soseščini, kjer našteva, kdo vse (od kulturnikov oziroma intelektualcev) je bival blizu njih, potem pa seže nazaj v preteklost in raziskuje rodoslovni drevesi matere in očeta, sicer umetnika, znanega kiparja. Tam se njegovi spomini pretakajo od pesnikov njegove ali vsaj približno njegove generacije, od Daneta Zajca do Tomaža Šalamuna, pa do ključnih kulturnikov, ki so zaznamovali povojno obdobje – od Tarasa Kermaunerja do Primoža Kozaka. Po drugi svetovni vojni, ki jo je njegova družina preživela brez tragičnih posledic, je zgodnje povojno obdobje ključni del njegove (tako si vsaj mislim) prve memoarske knjige, saj so srednješolska leta in intenzivno druženje z mladimi kulturniki tistega časa ter sourednikovanje revije Beseda že formatirali avtorjevo kasnejšo življenjsko usmeritev. Spomini se končajo v letu 1950 (ob občasnih ekskurzih v poznejše čase) z njegovim odhodom na fakulteto. S tem se sklene obdobje »umetnikov in meščanov«, tega pa zamenja svet »oporečnikov in ideologov«, ki za dolga desetletja postane njegov dom. Umirjen avtobiografski prispevek k slovenski literarni zgodovini dvajsetega stoletja.
Samo Rugelj, Bukla 107-108
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
Sorodne knjige
-
-10% Soncu naproti Peš v dvoje po najbolj samotnem delu Krete 19,80 € 22,00 € Prihrani 2,20 € Dodaj v košarico
