Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Vrnitev

Spomini Palestinke
Ghada Karmi
Vrnitev
18,00 € 18,00 € Prihrani 0,00 €
Na zalogi, rok dobave 1-3 delovne dni

Povej naprej

Založba Sophia
Zbirka Previharimo viharje
Leto izdaje 2018
ISBN 978-961-7003-34-5
Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.
Naslov izvirnika Return
Leto izdaje izvirnika 2015
Prevod Vesna Česen, Mojca Dobnikar, Maja Lovrenov
Spremna beseda Branko Soban
Urejanje Tanja Velagić

Tehnične lastnosti
mehka vezava
22 x 14 cm
400 g
333 strani
Tip knjige
spomini, pričevanja in pisma
Kategorije
biografije in spomini > avtobiografija

Založnik o knjigi

V avtobiografski knjigi Vrnitev: spomini Palestinke nas avtorica, ena najostrejših kritičark izraelsko-palestinskega konflikta in palestinske diaspore, seznanja z vso razsežnostjo izraelsko-palestinskega konflikta, a tudi z delovanjem palestinskega birokratskega sistema pod izraelsko nadvlado. V občutenem raziskovanju svoje palestinske pripadnosti v pogovorih s politiki, sonarodnjaki in z izraelskimi vojaki osvetljuje vlogo, ki jo imajo po vsem svetu razseljeni Palestinci.

Knjigo zaokroža spremna beseda priznanega raziskovalnega novinarja Branka Sobana »Zidovi bajonetov in mostovi vrnitve«, ki besedilo umešča v palestinsko književnost in širši zgodovinski in družbenopolitični kontekst: »O vrnitvi še posebej bridko sanjajo tisti, ki so že desetletja obsojeni na življenje v taboriščih. Ta begunska človeška mravljišča, ki so z leti marsikje že zdavnaj postala pravcata mesta, izraelska politika še posebej sovraži in jih ob vsaki priložnosti napada. Zlasti Gazo, ta največji in najstrašnejši zapor na svetu, kjer v nemogočih razmerah in v popolni blokadi živi že skoraj dva milijona Palestincev. V Izraelu se namreč dobro zavedajo, da so palestinska begunska taborišča kljub strahotni revščini in načrtni marginalizaciji pravzaprav nekakšen simbolni otok spominov, zvesto skrivališče palestinske zgodovine, ki bi jo Izrael najraje v hipu izbrisal in prikril pred svetovno javnostjo. Zato jih že desetletja surovo napada, podira in ravna z zemljo, tamkajšnje prebivalce pa razglaša za navadne nepridiprave in teroriste, ki naj jih sprejme, kdor jih hoče. […]

V knjigi Ghade Karmi, palestinske zdravnice, pisateljice, profesorice na univerzi Exeter in neutrudne aktivistke, gre po svoje za precej drugačno literaturo. Vzporednice s Kanafanijem in drugimi avtorji seveda obstajajo, saj tudi Ghada Karmi deli usodo rojakov, ki so morali leta 1948 zapustiti Palestino. Rojena je bila namreč v (današnjem Zahodnem) Jeruzalemu (1939), v četrti Katamon, kjer so do ustanovitve izraelske države v miru živeli palestinski kristjani in muslimani, med njimi mnogi znani palestinski ugledneži. Dve ulici pod njihovo hišo je denimo prebival Halil Sakakini, veliki palestinski pisatelj, pedagog in narodni buditelj, ki je bil osebni prijatelj Ghadinega očeta, jezikoslovca Hasana Saida Karmija, pozneje zaposlenega na londonskem BBC. V hiši Sakakinovih so se pogosto zbirali vidni palestinski pisatelji in intelektualci. Najraje so besedovali v imenitni knjižnici. Ta je slovela po bogati zbirki dragocenih arabskih knjig, ki jih je Sakakini zbiral tako rekoč vse svoje življenje. Toda po ustanovitvi izraelske države so bili Palestinci iz četrti Katamon pregnani, njihovo premoženje in hiše pa zaplenjeni brez vsakršnega povračila škode. Nova oblast je Palestincem takrat pokradla najmanj trideset tisoč dragocenih knjig, tudi Sakakinijevih seveda, je pred časom ugotovil izraelski raziskovalec Giš Amit. […]

Ghada Karmi, sicer tudi doktorica znanosti, ki je že dolgo britanska državljanka in pravzaprav vse svoje odraslo življenje živi na Otoku, se v Palestino seveda ni vrnila kot (nekdanja) begunka. Leta 2005 so jo za tri mesece povabili na palestinsko ministrstvo za medije in komunikacije v Ramalo, kjer naj bi s svojimi bogatimi (znanstvenimi in tudi aktivističnimi) izkušnjami pomagala graditi novo palestinsko državo, ki se je po sporazumu iz Osla obotavljivo začela postavljati na noge. Toda razočaranje ob prihodu je bilo veliko. Nova palestinska oblast je resda vzpostavila svojo vlado in ministrstva, toda vse, kar se je dogajalo na okupiranem Zahodnem bregu, je v bistvu nadzoroval Izrael. Palestinska ministrstva so tako pravzaprav počela predvsem to, kar je od njih zahtevala okupacijska oblast: služila so Izraelcem, in to na vseh ravneh. Na zunaj pa je ta nova palestinska oblast nenehno dokazovala svojo (prazno) moč in se predstavljala kot edini pravi vodja svojega naroda, čeprav je ta živel in še vedno živi pod čedalje bolj surovo izraelsko okupacijo. […] Zid, ki je zrasel med Izraelom in okupiranim Zahodnim bregom, namreč ni bil zgrajen zato, da bi Izraelce ločil od Palestincev, ampak izključno zato, da bi Palestino za vselej ločil od Palestincev.«

o avtorici

Ghada Karmi (1939) je zdravnica, predavateljica in pisateljica, od leta 1972 borka za Palestino. Rodila se je v palestinsko-sirski družini v Jeruzalemu, vse od okupacije leta 1948 živi v Londonu. Medicino je študirala na bristolski univerzi, po študiju se je usmerila v socialno skrbstvo etničnih manjšin, migrantov in azilantov. Na londonski univerzi je doktorirala iz zgodovine arabske medicine, bila pridružena članica Kraljevega inštituta za mednarodne zadeve, gostujoča predavateljica na Londonski metropolitanski univerzi ter na Inštitutu za arabske in islamske študije Univerze v Exeterju. Med njenimi dokumentarno leposlovnimi deli so poleg pričujoče knjige še In Search of Fatima, Married to Another Man: Israel's Dilemma in Palestine ter The Palestinian Exodus 1948–1998 (v soavtorstvu z Eugenom Cotranom); uredila je knjigo Jerusalem Today: What Future for the Peace Process? (v soavtorstvu z Edwardom Saidom), njen zapis Fitting Nowhere pa zasledimo v izčrpnem zborniku Being Palestinian: Personal Reflections on Palestinian Identity in the Diaspora.

Recenzija Bukla

Izraelsko-palestinski odnosi so žal veliko več kot politični »spor«. Opravka imamo z vojno, z izgnanstvi, s prilaš­čanjem novih in novih ozemelj, z begunskimi taborišči. Dva naroda iščeta prostor pod soncem na istem mestu, zato gre za širši zgodovinski in verski konflikt, v katerega je po malem vključen ves svet. Na eni strani velikanska vojaška premoč, na drugi uporniška sila, s katero nasilno razlaščeni hlastajo po preživetju. Bližnji vpogled v to stanje nam ponudi knjiga politične aktivistke, profesorice in zdravnice Ghade Karmi, ki se je leta 1939 rodila v zahodnem Jeruzalemu, a že večji del življenja živi v Veliki Britaniji. Ko se je pred petnajstimi leti začelo svitati upanje za ustanovitev samostojne palestinske države, so gospo zaradi izkušenj ter njenih vezi s kulturnim in političnim svetom Palestine povabili v Ramalo na ministrstvo za medije in komunikacijo, kjer naj bi pomagala pri izgradnji države. Toda izkazalo se je, da je nova palestinska oblast popolnoma podrejena izraelskemu diktatu in nasilnemu interveniranju. Vrnitev je tenkočutno izpisan avtobiografski esej o nizkotnosti politike na najvišji ravni in obenem dokumentaristična zgodba o trpljenju nekega ljudstva. Palestinske boje z mlini na veter dodatno osvetli spremni esej Branka Sobana.

Žiga Valetič, Bukla 148

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...