Z biciklom čez reko

Recenzija Bukla

Življenje avtorice tega osebnoizpovednega romana je (bilo) vse prej kot enostavno in predvidljivo. Rodila se je v Beogradu mami Argentinki in očetu s koreninami, ki izhajajo iz hrvaške Istre, nato je otroštvo preživela v Argentini, zaradi zaostrenih političnih razmer v sedemdesetih letih pa se je njena družina znova preselila na Balkan, v Beograd, ki ga je desetletna Ana Cecilia takoj vzljubila. Da, mesto je bilo povsem drugačno od krajev njenega argentinskega otroštva, tudi dišalo je čisto drugače, pa vendar je znala deklica s svojo neposrednostjo, temperamentom in neverjetno prilagodljivostjo povsod splesti vezi, ki so ji prinašale občutek varnosti in doma. Kasneje se je sicer še nekajkrat preselila, od Trsta in Rima do nazadnje Slovenije, kjer zdaj živi in ustvarja. Kadar je bilo Ani Cecilii hudo ali pa se je vanjo zažrl črv spraševanja o lastni identiteti, je našla uteho v pesnjenju in literaturi, pomagala pa ji je tudi misel na stara starša iz hrvaške Istre, sploh na babico, ki si je v trenutkih, ko ji je bilo po selitvi v Argentino najhuje – tja je kot mlado dekle odšla s trebuhom za kruhom – v mislih predstavljala, kako bo s kolesom preletela tamkajšnjo reko, ki velja za najširšo na svetu, in tako prebrodila najhujše trenutke ... Roman, ki so ga iz avtoričinega jezika ustvarjanja, španščine, zelo suvereno in kakovostno prevedle študentke hispanistike z ljubljanske Filozofske fakultete, navdušuje s svojo iskreno izpovednostjo, humorjem in fantastičnim pripovednim slogom, ki na nekaterih mestih diši že po tipičnem južnoameriškem magičnem realizmu. Odlično branje poleg vsega prinaša tudi bogastvo multikulturnosti in antropološke orise nekih (polpreteklih) časov in krajev.

Vesna Sivec Poljanšek, Bukla 149

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.