Gora ni zadeta

Založnik o knjigi

Nova knjiga glasbenika in popotnika Alena Steržaja, znanega tudi kot člana skupine Big Foot Mama, je pustolovščina iskanja poti na »konec sveta« – Aziji naproti. Pot, ki se začne na ljubljanski železniški postaji ob bureku, konča pa v Jayapuri na Papui – na skrajni točki kontinenta pred velikim oceanom –, se odvija čez tisoče kilometrov, skozi številne tuje dežele s »čudnimi« kulturami in bizarnimi običaji, monumentalnimi človeškimi in naravnimi stvaritvami ter nepredvidljivimi, stresnimi in nevarnimi situacijami, ki avtorja podzavestno silijo v spoznavanje samega sebe in lastnih psihofizičnih meja. Eden najbolj fascinantnih potopisov leta, napisan z odličnim posluhom za ritem poti in pisanja.

Popotovanje je premikajoča se učilnica življenja. Včasih pekoče, kot močno začinjen kari. Včasih blagodejno, kot odkrit pogled in prijazna beseda popolnega neznanca. Kako biti odprt, da se ti razpre vsa lepota dotlej nepoznanega sveta? Kako biti zaupljiv, a ostati previden? Kako odpihniti predsodke, naphane s stereotipi? Kako se naposled, četudi s težavo, naučiti barantanja – na Teheranskem bazarju ali na nagnetenih ulicah indijskih mest? Trenutki čudenja in veselja, negotovosti in bojazni. Meje, ki jih ne smeš prečkati v kratkih hlačah. Mimobežne podobe zemeljskega raja se menjujejo s prizori bede in razčlovečenja. Templji resnične in templji tržne duhovnosti. Seanse z marihuano. Tudi Nepalci radi pobegnejo iz vsakdanjosti. Sicer pa z marihuano častijo Šivo! V kačji restavraciji ugrizneš v svoj lastni strah. Se nekje na Kitajskem znajdeš v zgodbi, ki se zdi kot kriminalka. Dobiš na krožnik sečuansko raco, ki to ni. Se zaljubiš v lepoto Kitajskega krasa. Predvsem pa srečuješ in tkeš vezi z ljudmi. Od Irana, Pakistana, Indije, Nepala, Kitajske, Burme, Mjanmara, Tajske, Kambodže, Vietnama, Bornea do Papue. Kratke in krhke, vendar nepozabne vezi, ki se spletejo in odpletejo med krajšimi in malo daljšimi postanki na dolgi poti, ki se je začela na Balkanu in zaključila na skrajni točki našega sveta. 

»V filmu Parthenope režiserja Paola Sorrentina profesor antropologije svoji študentki dolgo ne odgovori na vprašanje, ki ga mu ga je zastavila že prvi dan, namreč, kaj je antropologija. Odpravi jo z enciklopedično definicijo, s katero seveda ne more biti zadovoljna. Šele dolgo potem, vmes ona doštudira, doživi življenje samo in skozenj odkriva naravo človeka, ji na ponovljeno vprašanje odgovori: antropologija je – videti. In potovanje po neznanih deželah je natanko to, je neke vrste praktična antropologija. Spoznavati pokrajine, mesta in ljudi, se z njimi zaplesti v odnose, ki ustvarjajo vtise in napajajo razmišljanje, četudi so kratkotrajni in bežni, kot obcestni kamni, ki izginjajo v prašnih daljah poti. Ko se vrneš in streseš ven vsebino zdelanega nahrbtnika, jo lahko zakleneš v spomin, ali pa popišeš zgodbe mnogoterih srečanj in doživetij, jih podeliš z drugimi skozi spretno, slikovito in duhovito pripoved, kot je storil Alen Steržaj.« – Nada Vodušek

O avtorju

Alen Steržaj se je rodil leta 1972 v Postojni in zgodnje otroštvo preživel na Rakeku, od leta 1981 živi v Ljubljani. Prvo poezijo in prozo je pisal že v osnovni šoli, v času srednje šole na Gimnaziji Poljane pa se je ljubiteljsko začel ukvarjati z glasbo. Diplomiral je leta 1997 iz novinarstva na FDV pri dr. Gregorju Tomcu z nalogo Globalizem v žanrih popularne glasbe 80. in 90. let in leta 1999 postal glasbeni urednik revije Stop. V tistem času je pisal tudi scenarije za TV-oddajo Odklop. Od leta 2003 do 2019 je bil glasbeni redaktor pri reviji Vikend, kjer je opravljal intervjuje z domačimi in svetovnimi glasbeniki. Leta 2015 je pri Mladinski knjigi izdal prvenec kratkih zgodb malega človeka Pa ste vi normalni?!

Od leta 1991 je basist pri skupini Big Foot Mama in je kot avtor prispeval znaten delež k njenemu opusu. Medtem je kot basist sodeloval tudi s Petrom Lovšinom, skupino Mojo Hand in Iron Median tribute bandom, avtorsko pa še s številnimi drugimi imeni z glasbene scene, kot so Siddharta, Nina Pušlar in Ansambel Lojzeta Slaka.

Medtem je vztrajno razvijal strast do potovanj, pretežno sam in »po kopnem«, in vselej z raziskovalno noto odkrivanja pestrosti različnih življenjskih, kulturnih in etičnih vzorcev na vseh celinah. Med drugim je preučil celotno pot po južni Aziji do Tihega oceana, prečkal Sibirijo do Kitajske, se prebil čez Saharo v podsaharsko Afriko, obiskal Indijance v ameriških tropih in prepotoval dolge kilometre od Ria de Janeira vse do Antarktike. Reportaže je objavljal v mnogih slovenskih revijah in časopisih. Hibrid med potopisom in dnevniškimi popotniškimi zapisi Gora ni zadeta je njegova prva literarna stvaritev, ki odraža ljubezen do potovanj. Držimo pesti, da jih bo sledilo še več ...