Gringo Loco

Založnik o knjigi

Knjiga je trenutno v ponatisu in bo ponovno dobavljiva konec maja 2025

Biografija Simona Doma, ki je v venezuelskem peklu mešal juho s hudičem. Zgodba o kovčku, ki se ni odvila v pravo smer. Absolutno ne.

Njuna smer je bila Brnik, ustavila pa se je na letališču s prikladnim imenom Simon Bolivar v Caracasu, glavnem mestu Venezuele. V resnici se je zgodba začela že veliko prej. Še preden se je odločil, da bo mula.

Zgodba o trpljenju. Pokori. Kazni. Preobrazbi in zmagi. O tem, kaj vse zmore človeški um. Kaj prenese telo. Da je včasih mogoče res boljše biti nor.

Gringo loco, kot so Simonu nadeli vzdevek v najnevarnejšem in enem najbolj brutalnih odprtih zaporov v Venezueli – Los Tequesu. Kraljevini kriminalcev, kjer so veljala njihova pravila. Kamor policija in vojska nista imeli vstopa, kjer si moral plačevati, da si lahko spal na umazanem kosu pene na tleh in jedel ostanke iz smeti, in kjer je 23 ur na dan odmevala salsa.

Brez znanja španščine. Brez denarja. Ko te izda star frend. Kaj narediš, da bi preživel? Postaneš eden od njih. Z luknjo v glavi in jamo v duši. Postaneš zver v svetu, kjer nikoli ne smeš postati plen. Ampak Simon je preživel. Da lahko deli svojo zgodbo z vami. Pa je zgodba res že končana?

O KNJIGI SO DEJALI:

»Če ne bi bilo te zgodbe, bi si jo morali izmisliti. Če bi si jo izmislili, ji nihče ne bi verjel. Še dobro, da se je  zgodila. Guy Ritchie nima za burek.«  - Miha Šalehar, radijski voditelj in publicist

»Sijajno napisana knjiga, zaradi katere ne boste niti pomislili, da bi kdaj svoje dolgove reševali s tihotapljenjem droge. Bere se napeto, pretresljivo in preprosto mogočno, kot da ste na kokainu.« - Aljoša Harlamov, urednik in publicist

IZ KNJIGE:

"Starejša ženska, mama nekega zapornika, se je med čakanjem zagledala vame, nato pa se je nenadoma dvignila, stopila do mene in me z globokim sočutjem objela: »Vem …  vidim, kako jo pogrešaš … njen objem … Tega ti ne morem dati, ampak objamem te pa lahko …«
Priletelo je tako nenadoma in nepričakovano, da me je ujelo popolnoma na levi nogi in brez obrambe. V enem samem zgoščenem trenutku, v eni sami neskončno polni sliki je treščila vame tri leta in pol trajajoča agonija na drugi strani planeta, neskončne borbe, stotine klicev in prošenj, razlag; vse tisto upanje, ki ni imelo nobene podlage, ki je raslo iz nič, viselo v praznem in se ni imelo kam nasloniti, hkrati pa ni smelo niti za trenutek podvomiti vase, sicer bi v trenutku vse šlo v maloro …
Nič v Venezueli me ni spravilo na kolena, ne kri, ne orožje, ne krogle, ki so letele nekaj centimetrov mimo moje glave, ne polomljene roke in noge, ne odsekani prsti, odrezane glave ali razkosani ljudje … Objem te ženske pa me je dobesedno pokosil in sesul."

“Med hojo sem naredil hitro računico. Pet lucerov z dolgimi šaržerji, v vsakem je bilo dvaintrideset nabojev, torej je Flaco fasal sto šestdeset krogel. Lep del v glavo. Poskrbeli so, da bo pokopan v zaprti krsti. To v Venezueli seveda nekaj pomeni. Običajno so v zaprtih krstah izdajalci, skorumpirani policisti in posiljevalci. In seveda pedofili.
Pristopila sva in gledala krvavo kepo na tleh. Na Flacu ni bilo niti enega samega koščka kože. Samo scefrano in zmleto meso. Poskušali so dvigniti, kar je ostalo od Flaca, da se je po hodniku zaslišal tih zvok kovinskega dežja. To je bil zvok krogel, ki so iz trupla padale na beton. Dobesedno razpadal jim je v rokah. Morali so prinesti rjuho in jo nekako povleči pod Flacove ostanke, da so ga končno lahko dvignili in odnesli.”

O AVTORJIH:

Simon Doma je bil rojen 17. decembra 1977 v Ljubljani, ki je njegov dom še danes. Poklic slikopleskarja opravlja s srcem in veseljem. Je lastnik konja Halifaxa, ki mu v življenje prinaša veliko veselja, miru in občutka svobode. Rad ima morje, potovanja in mirne večere ob kozarčku ruma in dobri cigari.

Aleš Čar je bil rojen 6. marca 1971. Bil je glavni urednik mednarodne revije za kulture Balcanis, vodil je pogovorno oddajo na nacionalni televiziji Peti element, delal je kot urednik kulture in Objektiva na časopisu Dnevnik ter vodil programsko ekipo, ki je skrbela za digitalno podobo Evropske prestolnice kulture Maribor 2012. Piše scenarije in je avtor šestih knjig, ki so bile prevedene v več jezikov.