Iz mojega poveljevanja Koroškemu odredu od 21. maja do 22. junija 1919

Založnik o knjigi

Pričevanjski zapis o zadnjem obdobju bojev za severno mejo Slovenije leta 1919. Združuje dokumentarnost operativnega dnevnika Koroškega odreda iz leta 1919, ki je osnova knjige, opis vojaškega podviga velike koroške ofenzive in dogajanja ob njej, analizo slovenskega vojaštva po 1. svetovni vojni, tri priloge, od tega dva zemljevida s prikazom operacij in razvrstitve bojnih enot, ter slikovno gradivo iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije, deloma prvič objavljeno.

V začetku maja 1919, po propadli aprilski ofenzivi slovenskih enot na Koroškem, so avstrijske sile zasedle Mežiško dolino in prodrle do Slovenj Gradca ter Mute na Štajerskem. Slovenska koroška fronta je skoraj razpadla, razgaljen je bil bok Maistrovega obmejnega poveljstva v Mariboru. Vrhovna komanda v Beogradu je na Slovensko poslala močne enote in skupino višjih oficirjev z nalogo, da reorganizirajo slovenske enote in z združenimi silami rešijo situacijo na Koroškem. Med njimi je bil podpolkovnik Ljubomir M. Marić, ki so mu zaupali poveljstvo nad večino slovenskih enot in prodor v glavni smeri napada. V knjigi je na podlagi operativnega dnevnika Koroškega odreda iz leta 1919 popisal priprave na ofenzivo, njen potek ter dogodke takoj po zmagi. Izjemno napeta pripoved se začne in medias res, neposredno po zlomu koroške fronte. Prikazuje mrzlične priprave enot, ki so pred le nekaj tedni doživele popoln poraz, na zmagovito ofenzivo. Daje vpogled v duševno stanje vojakov in starešin pred odločilnim dnem napada, ko bi lahko nezaupanje vase povzročilo nov poraz. Popelje nas od izhodiščnih položajev in bojev z avstrijskimi čelnimi silami v dirko za mostove na Dravi, vse do odločilnega manevra, ki je omogočil zavzetje Velikovca, Celovca in Gosposvetskega polja.