Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Kleopatra

Kraljica, ki je preslepila samo sebe
Antonio Spinosa
Kleopatra
15,50 €

Ta knjiga pri nas ni v prodaji!


Naša spletna stran je namreč tudi informativne narave, podobno kot revija Bukla. Za več informacij o knjigi se obrnite direktno na založbo, ki je knjigo izdala (navedena na levi).

Povej naprej

Založba Kmečki glas
Zbirka Zgodovinske osebnosti
Leto izdaje 2011
ISBN 978-961-203-390-3
Naslov izvirnika Cleopatra
Podnaslov izvirnika La regina che ingannò se stessa
Leto izdaje izvirnika 2002
Prevod Karmen Dedič

Tehnične lastnosti
mehka vezava
20 x 13,5 cm
270 g
207 strani
Tip knjige
biografija
Kategorije
zgodovina
biografije in spomini

Založnik o knjigi

Kleopatri je bilo 18 let, ko je 51 let pred Kristusom podedovala egipčanski prestol.

S pomočjo svopje legendarne lepote je želela uresničiti svoje sanje in prenesti prestolnico rimske oblasti v Aleksandrijo. Svojo privlačnost je uporabila najprej pri Juliju Cezarju, nato pri Marku Antoniju. Usodni zlom je doživela ob Oktavianu. Spinoza spretno sestavi dva obraza vladarice: javnega in zasebnega. Prikaže nam njeno lepoto in tudi zaslepljenost z ambicioznostjo, ki je očarala in navdihnila mnoge poete, umetnike, slikarje skozi obdobje dveh tisočletij.

Recenzija Bukla

»Nesmrtna« staroegipčanska kraljica je v besedilu priznanega italijanskega novinarja in biografa Spinose (1923–2009) znova oživela in se bralcem pokazala kot zadnja velika vladarica Nila, ki že dve tisočletji buri duhove zgodovinarjev, umetnikov in mnogih drugih častilcev njene lepote in drznosti. Pri osemnajstih letih se je morala poročiti s svojim desetletnim bratom Ptolomejem, s katerim naj bi skupaj vladala, vendar je jasno pokazala, da z nikomer ne namerava deliti oblasti. Bila je zadnja pripadnica makedonske dinastije Ptolomejcev, zadnja grška vladarica Egipta in velika nasprotnica Rima. Bila je skoraj usodna za Rimljane, saj je pred njeno lepoto najprej klonil rimski cesar Julij Cezar, ki ji je na zgražanje Rimljanov ustregel v marsikateri muhi, a njenega prvega sina ni nikoli priznal za svojega dediča. Po Cezarjevi smrti pa je povsem očarala tudi rimskega generala Marka Antonija s katerim je imela tri otroke. Spinosa piše, da sta njuno ljubezen narekovala egoizem in sla po oblasti in da se je pohotna Egipčanka zelo poigravala z naivnim poveljnikom, v zadnjih dneh vladavine pa naj bi se pustila ugrizniti strupeni kobri in tako ohranila mit o svoji lepoti tudi po smrti.

Renate Rugelj

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...