Kraški kruh

Založnik o knjigi

Monografija o vasi Kopriva in sosednjih Brjah na Krasu obravnava raznovrstne vidike kamnarstva in kulture kamna v tem pomembnem kraškem kamnarskem središču in na njegovem vplivnem območju v zadnjih dveh stoletjih. Zemljepisnemu in zgodovinskemu orisu obeh vasi, ki umeščata tamkajšnjo kamnarsko dejavnost v prostor in čas, sledijo opisi krajevne arhitekture in njenih značilnostih ter kamnoseških izdelkov in znamenitosti, s posebno pozornostjo do vklesanih napisov in oseb, o katerih govorijo. Jedro knjige so poglavja o koprivskih kamnolomih in kamnarjih. Pri opisih kamnolomov je poudarek na njihovi zgodovini in tradicionalnih načinih pridobivanja in obdelovanja kamna, poglavja o kamnarjih pa obsegajo delovne življenjepise več kot dvesto kamnolomcev, kamnosekov in drugih kamnarjev iz Koprive ter številnih drugih vasi, ki so delali v Koprivi. Dodani so še opisi izdelkov iz koprivskih kamnov in del koprivskih kamnarjev v drugih krajih Primorske in Slovenije ter obsežen slovar narečnih besed. Monografija je še posebno pomembna, ker vrača imena doslej pretežno anonimnim kamnoseškim dosežkom, ki pa so bistvene in reprezentativne sestavine naše nepremične in premične kulturne dediščine.

Obsežna monografija Božidarja Premrla o vasi Kopriva in sosednjih Brjah na Krasu obravnava raznovrstne vidike kamnarstva in kulture kamna v tem pomembnem kamnarskem središču, ki je zlasti v obdobju po drugi svetovni vojni pritegovalo številne delavce in delavke z Gornjega, Dolnjega in Tržaškega Krasa; poleg tega zajema tudi njegovo vplivno območje, ki je segalo od Primorske do osrednje Slovenije z Ljubljano in tja do Jesenic na Gorenjskem. Z njo avtor nadaljuje serijo člankov in knjig, ki obravnavajo takšno tematiko na območju Primorske od Pivke in Košanske doline prek Brkinov in Kraškega roba do Krasa in Vipavske doline ter postopoma zapolnjujejo vrzeli na tem področju kulturne zgodovine. Tematiko obravnava pretežno iz etnološkega zornega kota, v posameznih poglavjih pa ta vidik dopolnjuje z dognanji in metodami umetnostne zgodovine, zgodovine arhitekture in krajevne zgodovine, z epigrafskimi analizami, v sodelovanju z geologi pa tudi z rezultati in spoznanji te stroke.