Monika Hauser - začenjam vedno znova

Recenzija Bukla

Ob opisovanju vojn je vedno govora o frontah, bitkah, spretnih generalih in požrtvovalnih vojakih. Še vedno precej tabuizirana tema pa je vojno nasilje nad ženskami. Pričujoče delu nam predstavi Moniko Hauser, ginekologinjo in dobitnico alternativne Nobelove nagrade za mir leta 2008, ki je leta 1993 med vojno vihro poletela v Zenico (BiH) in tam s pomočjo tamkajšnjih strokovnjakinj in nemških donatorjev ustanovila Medico Zenica, organizacijo, ki je kot prva na svetu začela pomagati žrtvam vojnih posilstev in travm. Avtorica Monikino življenje opiše vse od otroštva v Švici preko študija ginekologije in nato požrtvovalne pomoči oskrunjenim ženskam. Iz Medice Zenica se organizacija razvije v Medico mondiale, svetovno organizacijo, ki pomaga ženskam po vsem svetu. Tako Hauserjevi sledimo na Kosovo, Afganistan, Liberijo in nenazdanje v Nemčijo, kjer še vedno veliko starejših žensk podoživlja travme, ki so nastale kot posledica posiljevanja domačih deklic in žensk, ko so jih ruski in ameriški vojaki »osvobodili« izpod nacistične oblasti. Zgodbe bralca opominjajo, da posiljevanje žensk med vojno zelo dolgo ni bilo niti omenjeno, kaj še, da bi bilo obsojeno. Pogled pretresljivi resnici v oči.

Jure Preglau

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.