Na sončni strani Slovenije

Založnik o knjigi

Zgodbe štiridesetih portretirancev, ki živijo v Sloveniji in zunaj nje, a so v Sloveniji doma, vračajo žlahtnost slovenskemu žurnalizmu.

Ker znata avtorici mojstrsko združiti marsikaj, česar površini, plitvi koncepti sodobnega komercialnega novinarstva ne zmorejo: v njunem risu pozornosti so ljudje, taki, ki sicer ne polnijo naslovnih strani časopisov, a bi jih bili vredni. V njunem pogledu je zanimanje, ki ne išče senzacij, škandalov in afer, temveč ustvarjalnost, domišljijo, svobodo duha in dobroto srca, potovanje v glavi in v koraku, dušo sveta in iskanje presežnega, novega drugačnega. Ne vidita le dveh barv, ali bele ali črne, temveč različnosti barvitosti, mavrično paleto bivanja. Kar njuno pisanje dela za svojstven bralski užitek, pa je način pripovedovanja in gibek, bogat jezik literarne provenience. Težko bo zato katalogizirati njuno žarečo knjigo Na sončni strani Slovenije; jo bodo prodajali na oddelkih za slovensko literaturo ali na policah z deli o množičnih medijih in novinarstvo? Psihiatri in psihoterapevti pogosto bolnikom odsvetujejo branje časopisov in gledanje televizije, saj jih lahko ta dejavnost le še globlje poganja v obup. Vsi kradejo, vsi lažejo, vsi so pokvarjeni, vsi... Nak, tehle štirideset portretirancev, ki so predstavniki naraščajoče množica ozaveščenih, svetlih, pogumnih ljudi, kaže drugačno sliko sveta. Zato bi veljalo knjigo predpisovati na recept zoper depresijo, prestrašenost, tesnobo in strah.

V knjigi Na sončni strani Slovenije ni prostora za tarnanje, dolgčas in blefiranje. Ker so njeni junaki kronični optimisti in ker sta novinarki enake sorte. Prihodnost je drugačen čas, kot ga rišejo množični mediji s ponavljajočimi se podobami političnih in ekonomskih nosilcev oblasti in moči. Se dogaja " tiha revolucija vrednot" ? Verjamem, da je zdaj pravi čas za moč srca in zaupanje, ne za voljo do finančne moči in oblasti. Za lepoto, dobroto in resnico, za katerimi so ljudje vedno stremeli, četudi so jih kdaj majhni o duhu zastrli s sencami temnih kril. Žlahtno literarno novinarstvo Mimi Podkrižnik in Mateje Gruden je kot snop luči, ki odstre zatohle zastore z odra življenja in pokaže na radost bivanja, ki je tu, v nas in med nami, če jo le hočemo videti, uresničiti in polno živeti. Kako osvežilno, kako okrepčilno in kako ob pravem času se je zgodilo njuno pisanje! Če parafraziram Hafisa: "Poglejte, kaj se zgodi z ljubeznijo, kot je ta - osvetljuje celo Slovenijo!"
Manca Košir