Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0

Okupatorjeva hči

Katarina Keček
Okupatorjeva hči Novo
29,20 € 29,20 € Prihrani 0,00 €
Na zalogi, dobava 1-5 delovnih dni

Knjigo zavijemo v darilni papir in zavežemo s trakom. Račun prejme kupec, knjigo obdarovanec.

2,90 €


Založba samozaložba
Leto izdaje 2025
ISBN 978-961-95366-1-2

Tehnične lastnosti
mehka vezava
20 x 13,5 cm
450 g
320 strani
Tip knjige
dokumentarna literatura
Kategorije
biografije in spomini > avtobiografija
biografije in spomini

Povej naprej

Založnik o knjigi

Kako preživeti, ko ti sistem vzame vse, starše, dom, varnost in pravice? Kako preživeti, ko te ni, pa vseeno si?

Napeta in pretresljiva resnična zgodba Okupatorjeve hčere.

Katarina Keček v romanu Okupatorjeva hči opisuje svojo osebno zgodbo kot izbrisane po osamosvojitvi Slovenije, ko je skupaj s 25.670 prebivalci ostala brez doma in državljanstva. Izbris ostaja ena največjih kršitev človekovih pravic v sodobni Sloveniji. To ni knjiga o "izbrisanih," temveč zgodba izbrisane, ki razkriva osebno izkušnjo tega zgodovinskega dogodka. Katarina je bila takrat stara 20 let in je bila študentka prvega letnika novinarstva na FSPN.

Zaradi neustavne in protizakonite odločitve takratne politične oblasti (kar je leta kasneje tudi večkrat ugotovilo Ustavno sodišče RS) je v nekaj tednih ostala brez staršev, denarja, doma ter socialne in zdravstvene varnosti. Brez dokumentov je pristala na ljubljanskih ulicah, kjer se je naslednja leta borila za svoje preživetje in obstoj.

Spremno besedo k napeti in pretresljivi resnični zgodbi je napisal priznani slovenski literat in nekdanji politik, poslanec Tone Partljič, ki je na začetku samostojne Slovenije prisostvoval vsem političnim dogajanjem, tudi izbrisu 25 671 takratnih prebivalcev Slovenije.

O KNJIGI SO DEJALI:

"Gospa pisateljica! Vseeno bom svoj Obtožujem dopolnil z novo dodano sodbo o Vaši knjigi, ki sem jo na svoj način doživel tudi kot katarzo. Bolj kot Obtožujem, čutim, da jo Občudujem. Katarzičen je boj človeka za biti in ne biti in za ohranitev dostojanstva in domovino, kadar je na dnu." - Tone Partljič, pisatelj in nekdanji politik

“Rekel bi, da v Sloveniji ni veliko zgodb kot je ta. Eno je, da je to seveda dragocena knjiga, ker opisuje izbris in zelo nesrečno obdobje naše zgodovine, o katerem je treba govoriti. Drugo je to, da je to pač veliko več kot zgodba o izbrisu, ker opisuje dogodke med osamosvojitveno vojno z druge strani, kot smo je vajeni, ter v bistvu razbija neke tabuje in to na precej prepričljiv način. Velika zgodba in malo ljudi doživi tretjino tega. Ne moreš verjeti, da se vse to lahko zgodi samo enemu človeku. Hvala bogu pa tistemu, ki zna to potem seveda napisati, in to tako, da lahko ob branju, seveda poleg tega, da nas boli, tudi uživamo." - Goran Vojnovič, pisatelj in režiser

 

Recenzija Bukla

Tema drugega romana Katarine Keček, novinarke, publicistke in ­TV-voditeljice, ne bi mogla biti bolj oddaljena od prvenca Umetnost zavijanja z očmi, ki je bil razglašen za najboljši samozaložniški roman leta 2021. Prvega označujejo s satiričen, zabaven in seksi, drugi je prvoosebno pričevanje o resničnem dogajanju, o trnovi poti, ki jo je morala prehoditi, ker se je znašla med izbrisanimi, ko je leta 1991 tedanja slovenska oblast iz registra slovenskih državljanov izbrisala 25.671 takratnih prebivalcev Slovenije. Roman se začne v času Katarininega študija v Ljubljani. Odhod v Ljubljano se ji je zdel kot odrešitev nevzdržnega pritiska staršev, saj je oče, polkovnik JLA, prisegal na strogo vojaško vzgojo. Potem se ji je 26. junija 1991 normala študentskega življenja sesula čez noč, življenje pa povsem spremenilo. Zaskrbljeni šepet staršev o prihodnosti Jugoslavije, ki ga je slišala od Titove smrti dalje, je prerasel v resničnost vojne. Roman pripoveduje zgodbo o razsuti družini, o dvajsetletnem dekletu, ki nenadoma ostane sama in nima več ničesar: niti družine niti doma, še postelje ne, kjer bi lahko varno prespala. Nikogar, h komur bi se lahko zatekla, ki bi jo zaščitil in jo objel. Najteže pa je bilo, ker je ostala brez vseh dokumentov. Zato se je kot brezdomka, ki je v Sloveniji ilegalno, morala pet let preživljati s priložnostnimi deli, kakor je vedela in znala. Trepetati, da bo nekdo opazil njene ponarejene dokumente. Njeno resnično zgodbo, pretresljivo in izvrstno ubesedeno, njen glas, ki govori za tisoče izbrisanih, je Tone Partljič, avtor spremne besede, strnil v en sam krik – »Obtožujem!«. Ne, knjige ne moreš brati neprizadeto in brez razmisleka o kolektivnem zatiskanju oči.

Maja Črepinšek, Bukla 185

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...