Založba | Sanje |
Leto izdaje | 2024 |
ISBN | 978-961-274-857-9 |
Fotografije | Bojan Brecelj |
trda vezava
25,5 x 20,5 cm
680 g
149 strani
Tip knjige
dokumentarna literatura
Kategorije
biografije in spomini
Založnik o knjigi
Knjiga Palestinske sanje/Palestinian Dreams je delo pobudnika Bojana Breclja, urednice Barbare Vodopivec ter devetindevedeset mladih Palestink in Palestincev. Slednji so knjigo soustvarili s samoportretom in razmišljanjem o prihodnosti. Knjiga je dokument in je mnogo več kot to. Je pričevanje o tem, da si ljudje povsod po svetu želimo ustvarjati, ljubiti, graditi skupnost in živeti v miru in slogi.
Protagonistke in protagonisti pomembne, aktualne in pretresljive knjige so mlade Palestinke in Palestinci. Slednji so knjigo soustvarili s samoportretom in razmišljanjem o prihodnosti. Nasmejani obrazi, polni upanja, želja in sanj. Kako živijo danes, šest let pozneje, kaj do skrajnosti stopnjevano nasilje pomeni za njihove sanje in upe? Ne moremo jih vprašati. Lahko pa si vtisnemo v spomin njihove mlade obraze, prisluhnemo njihovim mislim. Ta knjiga je dokument in je mnogo več kot to. Je pričevanje o tem, da si ljudje povsod po svetu želimo ustvarjati, ljubiti, graditi skupnost in živeti v miru in slogi. A onim, ki so si vzeli pravico upravljati ta svet, ni mar za ljudi, za življenje. Ubijajo jih in njihove domove spreminjajo v ruševine.
Leta 2018 sta Bojan Brecelj in Barbara Vodopivec izpeljala projekt Semena palestinske prihodnosti/The Seeds of Palestinian Future. Iz semen je letos v založbi Sanje vzklila knjiga Palestinske sanje. Prihaja v čas, ki je še bolj nasilen, tragičen in negotov. V publikaciji Semena palestinskih sanj (2018), v katerem sta kot slovenska partnerja sodelovala Društvo Humanitas in Zavod Proja, sta avtorja naslavljala mlade Zahodnega brega Palestine, jih spraševala o željah za življenje in o tem, kaj jim pomeni Palestina. S pomočjo uporabe samoportretne fotografije in kratkih intervjujev jim je projekt dal glas, lahko so ubesedili svoje doživljanje, videnje osebne in kolektivne identitete. Ko mladi ljudje govorijo o lastnih življenjih, hkrati govorijo o Palestini. Ko opisujejo svoj dom, opisujejo tudi svojo domovino. V njihovih zgodbah Palestina ni nekaj abstraktnega, temveč nekaj, kar doživljajo in izkušajo v vsakdanjem življenju. To pomeni, da je nemogoče ločiti osebne sanje od želja in upov za prihodnost Palestine.