Plečnik, kot se ga je spominjal njegov najljubši učenec Vinko Lenarčič
| Založba | samozaložba |
| Leto izdaje | 2016 |
| ISBN | 978-961-283-675-7 |
| Urejanje | Simon Lenarčič |
trda vezava
20 x 13,5 cm
530 g
416 strani
Tip knjige
dokumentarna literatura
Kategorije
umetnost > arhitektura
biografije in spomini
Založnik o knjigi
Spomini Vinka Lenarčiča so spomini, v katerih je Plečnikov najljubši učenec v času, ko je bil mojster izgnan iz javnosti in so ga zatajili tudi taki, ki so se kasneje z njim postavljali, napovedal:
»Plečnikova smrt, njegov pogreb, je prvo razodetje Plečnika, drugo zemeljsko še pride – ker ni mogoče, da prerok umrje.«
So osebno videnje človeka, ki je bil dolga leta v neposredni mojstrovi bližini, ki je od začetka slutil pravi, globlji smisel Plečnikovega prizadevanja, in ki mu je bilo dano sodelovati pri najintimnejših ustvarjalnih vzgibih vélikega arhitekta.
Mnenji pisatelja in kritika o spominih Vinka Lenarčiča:
»... čist in svež izvirek, kjer se ustaviš in se oddahneš... skoraj svojevrstno duhovno branje...« (Alojz Rebula v Družini leta 1994)
»Vsi, ki jim kaj pomeni domoznanstvo in s tem povezani spomini, bi to knjigo preprosto morali prebrati. ... Šele [z njo] mi je končno postalo jasno, zakaj Rode meni, da bi moral biti slovenski svetnik predvsem Plečnik.« (Mihael Bregant v Mladini leta 1999)
Knjiga je dopolnjena izdaja ob 50-letnici smrti Vinka Lenarčiča ter ob 60-letnici smrti Jožeta Plečnika in 10-letnici začetka postopka za njegovo beatifikacijo.
Recenzija Bukla
Vinko Lenarčič, Plečnikov najljubši učenec, je spomine na svojega arhitekturnega učitelja in duhovnega očeta začel pisati v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja, in sicer na pamet, po spominu in brez zapiskov, dokončal pa jih je leta 1957, v letu Plečnikove smrti. Ti natančni in z mnogimi podrobnostmi iz Plečnikovega življenja in razmišljanja obogateni memoari so potem začeli izhajati leta 1991 kot podlistek v Slovencu, potem še v Republiki in Primorskem dnevniku, leta 1998 pa so izšli še v knjižni obliki. Prek Andreja Lenarčiča, sina Vinka Lenarčiča, so prišli do leksikografa Simona Lenarčiča, ki se jih je ob okroglih obletnicah dedove in Plečnikove smrti odločil ponovno izdati. Ob tem jih je natančno opremil s številni opombami, ki se nanašajo na razlago manj znanih arhitekturnih in drugih uveljavljenih strokovnih izrazov ter geografskih pojmov in oseb. Lenarčič o življenju Plečnika in druženju z njim piše v bogatem jeziku in z mnogimi dodanimi detajli ter v širokem zamahu, še posebej natančno pa izpostavlja Plečnikove poglede na (domačo) arhitekturo ter iskanje njenega avtohtonega avtorskega izraza. Vse to Plečnikovo biografijo ohranja vitalno tudi več kot šest desetletij po nastanku, vnovičen izid pa to knjigo zaznamuje kot prvovrsten družinski projekt.
Samo Rugelj, Bukla 126
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
