Škarje, prosim

Založnik o knjigi

Škarje, prosim je poklicna avtobiografija kirurga Eldarja M. Gadžijeva (1945), svetovno uveljavljenega specialista za kirurgijo jeter, žolčnega sistema in trebušne slinavke. V knjigi nas vabi, da postanemo njegovi asistenti pri kirurških posegih, odstira ključne točke razvoja slovenske jetrne kirurgije in pokaže, kako zahteven in odgovoren poklic je poklic zdravnika, ki mora posedovati številne strokovne in karakterne kvalitete. O nastanku dela je avtor povedal: »Za zdravniško stanovsko revijo Isis sem napisal veliko prispevkov o raznih področjih življenja. Precej je bilo opisov in doživetij s potovanj, nemalo kritik dogajanja med zdravniško stroko, pa razna razmišljanja in celo opisi lastnih problemov z zdravjem. Nabralo se je toliko vsega, da sem začel razmišljati o možnosti, da bi prispevke zbral v knjigi, potem pa je prišla pobuda s strani založbe Beletrina, da napišem poklicno avtobiografijo. S precejšnjim navdušenjem sem se lotil opisovanja svojega aktivnega kirurškega obdobja, ki je bilo pestro in bogato. Deloval sem v treh najpomembnejših slovenskih bolnišnicah, uvajal jetrno kirurgijo, izvajal raziskave in aktivno sodeloval v svetovni asociaciji kirurgije jeter, žolčnega sistema in trebušne slinavke. Zanimivo je bilo, kako so se mi dogodki nizali in prihajali na dan nekje iz globin sicer že slabšega spomina.«
 
Knjiga je zastavljena kronološko, od njegovega sprejema na specializacijo splošne kirurgije na Travmatološkem oddelku v Ljubljani leta 1972 do upokojitve leta 2010. Vmes se sprehodimo po njegovih poklicnih postajah in prelomnih točkah in se udeležimo dežurstev, specialističnih kroženj, operacij, vizit, vodenja oddelkov in tako dalje. Opisuje, kako je organiziral mednarodne interaktivne delavnice za področje HPB, kjer so izvedli prvo transplantacijo jeter. Poskrbel je, da je Maribor dobil svoj klinični center, zasnoval svojo originalno operacijo, na ljubljanskem Onkološkem inštitutu je uvajal zdravljenje jetrnih tumorjev z elektrokemoterapijo, bil glavni urednik revije Isis, deloval v Komisiji RS za medicinsko etiko in še veliko več. Vsi ti uspehi so seveda izjemni, kar pa pričujočo knjigo povzdigne na višjo raven, je njen človeški vidik. Kot zapiše Gadžijev, je le dober človek lahko dober zdravnik in dober zdravnik prizna tudi svoje napake. Razmišlja tudi o tem, da ima vsak kirurg »svoje pokopališče«, pa o specifičnosti kirurgije, ki posega v pacientovo telo in o sporočanju slabih novic (»pri tem je treba biti občutljiv, sočuten in razumevajoč«) in celo o lastnih zdravstvenih težavah, ko se znajde v vlogi pacienta.

Svoje videnje Gadžijevega dela in osebnosti v spremni besedi nam poda tudi priznani zdravnik dr. Alojz Ihan. Izjemna knjiga izjemnega kirurga, ki bo zagotovo nagovorila tako strokovno kot splošno javnost.

O AVTORJU

Dr. Eldar Magomedovič Gadžijev (17. 8. 1945), specialist za kirurgijo jeter, žolčnega sistema in trebušne slinavke, se je rodil v Ljubljani, kjer je po maturi dokončal študij medicine. Po zaključenem študiju je služil vojaški rok na sanitetski šoli v Beogradu in kasneje kot zdravnik stažist v raznih kasarnah po Sloveniji.
Jeseni 1972 je bil v Ljubljani sprejet na specializacijo iz kirurgije. Kot kirurg je najprej delal v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, kjer je razvil hepatobiliarno kirurgijo. Skupaj z internistko dr. Sašo Markovič je organiziral mednarodno jetrno šolo ter s kolegom dr. Deanom Ravnikom izdal kirurški jetrni atlas pri Springer Verlagu. Kasneje je v Mariboru prevzel mesto strokovnega vodje kirurgije. 
V času delovanja v Mariboru je bil mednarodno zelo aktiven kot član znanstvenega komiteja svetovne organizacije za hepatopankreatobilarno kirurgijo in član terminološkega komiteja iste organizacije. Izdelali in promovirali so novo terminologijo jetrne anatomije in jetrnih operacij (imenovano Brisbane 2000). Po devetih letih se je vrnil v Ljubljano in bil do upokojitve kirurški svetovalec na Onkološkem inštitutu. Tako v Mariboru kot na Onkološkem inštitutu je vpeljal jetrno kirurgijo.