Založba | Celjska Mohorjeva družba |
Leto izdaje | 2024 |
ISBN | 978-961-278-727-1 |
Naslov izvirnika | Socrates |
Podnaslov izvirnika | A life worth living |
Leto izdaje izvirnika | 2022 |
Prevod | Gašper Kvartič |
trda vezava
21,5 x 14 cm
700 g
381 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
biografije in spomini
zgodovina
filozofija > antična filozofija
Založnik o knjigi
Brezčasna modrost za danes in jutri
Kaj pomeni živeti resnično izpolnjeno in smiselno življenje? Včasih se je za tak odgovor v prihodnosti treba obrniti v preteklost. Sokrat je simbol filozofskega raziskovanja in resnice, ki posameznika spodbudi k razmišljanju o lastnih življenjskih vrednotah, prepričanjih in ciljih. Izzove nas, da premislimo o pomembnosti dvoma, kritičnega mišljenja in etičnega življenja. Knjiga, ki nas navdihne, da sledimo Sokratovemu zgledu pri iskanju smisla v vsakdanjem življenju.
Knjiga je kulturno-zgodovinsko delo, ki sledi življenju in idejam enega temeljnih filozofov zahodne civilizacije, čigar vztrajni glas še danes, več kot dva tisoč let pozneje, odmeva v svoji modrosti. Sokrata je atenska oblast usmrtila, ker naj bi kvaril njihovo mladino. Toda njegova najpomembnejša zapuščina je prav v tem, da je ljudi okoli sebe izzval, naj svoje ideje in prepričanja preizkusijo v medsebojnem pogovoru, v prepričanju, da lahko na ta način postanemo družba, ki pozna razliko med resnico in lažjo ter najde tisto, zaradi česar je življenje vredno življenja. Ni trdil, da ima dokončne odgovore, vendar je vedel, da je iskanje znanja ključ do dobrega življenja. Vse, ki jih je srečal, je vabil, naj se mu pridružijo pri tem iskanju. Knjiga se osredotoča na Sokratovo iskanje resnice, pomen vprašanj v vsakdanjem življenju in njegov vpliv na sodobno filozofijo. Devra Lehmann predstavi Sokratovo dediščino kot ključno za razumevanje človekovega iskanja smisla in vrednosti v življenju. V knjigi nam večkrat nagrajena avtorica predstavlja prvo biografijo za mlade bralce o mislecu, ki mu ni bilo para.
iz knjige
Sokrat je svoji novi filozofski poti intenzivno sledil, kar je vplivalo na sleherni vidik njegovega življenja. Jedel je le malo, hodil naokrog bos, le malo časa porabil za osebno higieno ter dan in noč nosil isti ponošeni peplos. Pozimi je njegov himation, težki plašč, ogrnjen čez peplos, služil tudi kot nočna odeja. Ko je pohajkoval mimo stojnic na tržnici, polnih drobnarij in zanimivosti od blizu in daleč, je ponosno razglašal: »Koliko stvari ne potrebujem!« Srečo je iskal v tem, da se je posvečal vprašanjem, s katerimi se je zdaj začel ukvarjati.
Ker bi moralo biti življenje s smislom nekaj, kar zadeva vsakogar, se Sokrat s svojim izzivom ni želel spopadati sam. Da bi dosegel skupaj veliko število ljudi, je opustil prakse drugih mislecev. Ni ustanovil uradne šole, se obkrožal z ekskluzivno družbo ali svojih razprav omejeval na družabne dogodke na domovih bogatih ljudi. Pogovarjal se je z mimoidočimi na agori, v palestri in gimnazijih – kjerkoli je že utegnil naleteti na običajne ljudi, ki so opravljali svoje običajne posle. Hitro je našel modrost tam, kjer je njegovi sodobniki ne bi pričakovali. Pokazal je, da zmore suženj, ki se ni nikoli prej učil matematike, rešiti nalogo iz geometrije, in priznaval, da gre njegov intelektualni dolg dvema ženskama, od katerih ga je ena naučila umetnosti ljubezni, druga pa veščine prepričljivega govora.
(Str. 65–66)